Z razstavo v Likovnem salonu Kočevje začenjajo niz dogodkov posvečenih 100. obletnici rojstva slikarja in likovnega teoretika dr. Milana Butine. V želji, da Milana Butino predstavimo večplastno in na vseh nivojih njegovega ustvarjanja, smo se med seboj povezale različne ustanove: Pokrajinski muzej Kočevje, Galerija Staneta Kregarja, Slovenski gledališki inštitut in Galerija Hest v Mariboru. Odprtje razstave bo v četrtek, 14. 9. 2023 ob 18. uri v Likovnem salonu Kočevje (Pokrajinski muzej Kočevje), Trg zbora odposlancev 72, Kočevje.
Klavdij Zornik, Zoran Didek, Milan Butina, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Jurij Selan
Avdio-vizualizacija Beam Team
Kustosinja: Nadja Kovačič
V Kočevju bodo dr. Milana Butino bodo predstavili kot likovnega teoretika, ki je preko slikarstva prihajal do likovno-teoretskih spoznanj in odkritij. Kot utemeljitelja likovno-teoretskih praks v Sloveniji ga bodo postavili ob bok njegovim predhodnikom (Zornik, Didek), sodobniku in prijatelju (Tršar) in naslednikom (Muhovič, Selan). Likovno-teoretska zapuščina Milana Butine je močno zaznamovala slovenski likovni prostor. Predvsem je s svojimi pristopi, utemeljitvami in novimi dognanji postavil temelje likovno-teoretske prakse in likovne pedagogike na Slovenskem, ki jo nadaljujejo in ohranjajo likovni pedagogi in vsi, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo.
Za oživitev Butinovih slikarski del z avdio-vizualizacijo pa bo poskrbela kreativna ekipa ustvarjalcev, ki deluje pod imenom Beam Team (Anja Romih, Stella Ivšek, Črt Trkman). Galerija Staneta Kregarja bo med 5. 10. in 5. 11. 2023 predstavila Milana Butino kot izvirnega ustvarjalca tihožitij. Slovenski gledališki inštitut bo od 9. 11. do 29. 12. 2023 Milana Butino predstavil kot slikarja in scenografa. Galerija Hest v Mariboru pa bo med 28. 11. in 12. 12. 2023 Milana Butino predstavila kot avtorja številnih krajinskih upodobitev.
V mesecu novembru bo izšla tudi monografska publikacija, ki jo v Pokrajinskem muzeju Kočevje pripravljajo v okviru občinskega tematskega kulturnega leta posvečenega 100. obletnici rojstva Milana Butine. V monografiji bo glavni poudarek na Butinovem slikarskem opusu, ki ga je neumorno ustvarjal vse od študija na akademiji do svoje smrti leta 1999. Avtorja monografije sta prof. dr. Jožef Muhovič in Nadja Kovačič.
MILAN BUTINA (1923-1999)
Kot tretji izmed petih otrok se je Milan Butina rodil leta 1923 v Kočevju očetu Antonu in mami Katarini. Oče je bil v Kočevju znan trgovec, ki pa je v začetku 20. stoletja zaradi gospodarske krize bankrotiral. Zato se je družina okoli leta 1930 preselila v Moravo, na kmetijo Milanove stare mame po mamini strani, kjer so imeli še naprej trgovino in gostilno. Po končani osnovni šoli so starši Milana in njegovega starejšega brata Borisa poslali na III. realno gimnazijo v Ljubljano. Z risanjem in slikanjem se je Milan začel ukvarjati tik pred začetkom druge svetovne vojne, ob vrnitvi domov na Kočevsko, ko je v Kočevju v letih 1937–39 končal zadnje letnike nižje realne gimnazije. V času roške ofenzive leta 1942, ko je pustošila italijanska vojska, je bil skupaj z očetom in starejšim bratom odpeljali v internacijo.
Po kapitulaciji Italije pa je bil skupaj z ostalimi taboriščniki prepeljan v Zagreb, kjer je delal kot skladiščnik v tekstilni tovarni in hodil slikat na Savo. V Zagrebu se je spoznal z znamenitim hrvaškim slikarjem Jerolimom Mišejem, in kot je povedal v enem izmed intervjujev, je začel tam zares slikati, saj se je slikanje začelo pojavljati kot neka notranja potreba po izražanju. Po vojni je opravil sprejemne izpite na novo ustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki je imela takrat prostore še v stavbi današnje Gimnazije Poljane. Z vstopom na akademijo se je popolnoma predal likovni umetnosti in likovnemu raziskovanju. V času študija je začel ugotavljati, da mu manjka teoretično izhodišče. Tudi profesorji in mentorji na akademiji mu niso dajali zadovoljivih odgovorov, zato je začel sam raziskovati, predvsem s pomočjo tuje literature, ki mu je bila na razpolago. Ugotavljal je, da tako kot glasbeniki tudi likovni ustvarjalci potrebujejo temeljno poznavanje teorije. Stremel je k temu, da bi to znanje začeli obravnavati tudi v likovni umetnosti.
Stota obletnica rojstva slikarja, scenografa, kostumografa in likovnega teoretika Milana Butine je priložnost, da se spomnimo njegovih ustvarjalnih dosežkov in da izpostavimo pomen njegovih likovnoteoretskih spoznanj. Je priložnost, da ga kot pomembnega ustvarjalca in utemeljitelja likovnoteoretskih praks na Slovenskem (ponovno) predstavimo širši javnost.