Ribničanka Maja Radoševič je že od nekdaj čutila povezanost z Latinsko Ameriko in večkrat tudi potovala tja. Nekje v sebi je čutila, da bo nekoč njen dom. Splet okoliščin in ljubezen do psov, konkretno pasme Dogo Argentino, katero je vzrejala že v Sloveniji, pa sta pripeljala do tega, da je postala povezana z Argentino. Istočasno je tam spoznala partnerja ter se leta 2009 tudi preselila.
Kakšni so bili prvi meseci? So razlike v kulturi velike?
Resda gre kulturno za dve popolnoma drugačni državi, vendar sem tip človeka ki se prilagodi. Zato lahko rečem, da kulturnega šoka ni bilo. Se pa mi je kasneje ob potovanjih v Slovenijo dogajalo, da sem doživela kulturni šok. Ker sem prišla iz nestrukturirane in neformalne družbe v Slovenijo, ki je nekaj čisto nasprotnega. In mi je bilo precej čudno.
Lahko Slovenijo in Argentino kako povežete?
Slovenija in Argentina sta si morda podobni v smislu, da imata obe ogromno naravnih lepot. S to razliko, da so v Sloveniji strnjene v majhno državo in da so razdalje veliko krajše. En vikend obiščeš morje, naslednji pa planine. V Argentini se moraš, če ne živiš blizu, na morje voziti tudi po 15 ur. Je pa Slovenija nedvomno bolj eko in zelena drzava. Argentina je ena vodilnih svetovnih izvoznic soje, koruze in mesa, to pa ima neposreden in negativen vpliv na okolje, tako floro kot favno. Do današnjega dne so se posekali gozdovi v velikosti za več Slovenij. V provinci Cordoba, kjer živim, je preostalo samo še 4 % avtohtonega gozda. Kaj takega je v Sloveniji nepredstavljivo.
Kar se tiče ljudi in navad, pa je Argentina bolj podobna državam južneje na Balkanu. Argentinci so tudi veliki domoljubi, kar za Slovence ni značilno.
Slovenci se v tujini radi povezujejo s kakšnimi slovenskimi skupnostmi? Se tudi vi? Konec koncev Argentina ima močno slovensko skupnost.
Tukaj potomce slovenskih priseljencev običajno spoznam naključno. Argentinci so zelo radovedni, tako da me običajno, ko me slišijo govoriti, vprašajo, od kod prihajam. In včasih pogovor nanese na to, da so tudi sami potomci Slovencev, ali pa poznajo koga s slovenskim priimkom. Nedavno so me na okencu na banki povprašali po državi izvora. Kar je naključno slišal gospod, ki je čakal v vrsti za mano in izkazalo se je da je slovenskih korenin in oba njegova sinova celo znata jezik. Kaj takega bi se v Sloveniji težko zgodilo, ker so odnosi med neznanci običajno bolj formalni in zadržani, Argentinci pa so ravno nasprotno. Včasih že na meji vsiljivosti. Omenila sem že, da je svet majhen, to se je pokazalo tudi ob mojem zadnjem potovanju v Slovenijo, med prestopanjem v Rimu, ko se je z menoj zapletla v pogovor gospa, ki je letela na isto letališče kot jaz. Nekaj me je vprašala v argentinski španščini, izkazalo se je, da obe letiva v Trst. Potem je debelo pogledala in me vprašala, ali sem slučajno Slovenka in kje sem rojena. Izkazalo se je, da je sama slovenskih korenin, vendar rojena v Argentini. Ko sem jo povprašala po priimku, mi je rekla, da se piše Levstek. Nakar ji odgovorim, da je to zelo pogost priimek v mojem kraju. In njeni stari starši so bili dejansko iz Prigorice in Nemške vasi.
Kaj v Argentini počnete?
Pred osmimi leti sem tukaj ustvarila podjetje, kjer proizvajamo igrače in ostale pripomočke za papige. V Argentini smo prvi na tem področju, v celi Južni Ameriki pa se s podobno dejavnostjo ukvarja samo še eno podjetje v Braziliji. Tukaj so papige pogosti ljubljenčki, je pa mentaliteta ljudi drugačna in marsikdo potreb teh živali, za razliko od Brazilcev, ne pozna. Tako da je ideja nastala predvsem za dobrobit živali, danes pa se stvari spreminjajo in od nas kupujejo tudi trgovine za živali. Do nedavnega sem delala tudi na urgencah kot pomočnica veterinarja v mestnem zavetišču, kjer oskrbujejo predvsem ponesrečene živali, od psov, mačk, pa do konj. Tudi kar se tega tiče, je mentaliteta še daleč, daleč za Slovenijo, kjer je odgovorno skrbništvo večinoma nekaj samoumevnega. Doma imamo tudi manjši hotel za konje.
Že 17 let pa aktivno vzrejam pasmo Dogo Argentino, v Sloveniji poznano kot argentinska doga. Aktivno in uspešno se udeležujemo razstav, nase predstavnike pa izvažamo povsod po svetu, običajno za vzrejo. Nedavno sem iz strani matičnega kluba za pasmo dobila priznanje za svoje delo v pasmi, kar si štejem v čast. Sploh ker je to v Argentini pretežno moški svet. V vzreji mi je v podporo tudi mož, ki je praktično shodil s pasmo. Tast namreč vzreja že 50 let in je eden najstarejših vzrediteljev pasme na svetu. Tako da lahko rečem, da je vse v mojem življenju povezano z živalmi.
Kolikokrat se vrnete domov in kaj je tisto, kar najbolj pogrešate?
V prvih letih v tujini sem v Slovenijo hodila tudi po trikrat letno, zdaj pa precej redkeje. Med mojim zadnjim obiskom je preteklo skoraj 5 let, vmes je bila se pandemija, tako da je čas dobesedno poletel. Zdaj pa bom v roku 2 mesecev domov prišla dvakrat, tako da je res odvisno. Seveda pogrešam družino in prijatelje pa naravo (konkretno čudovito Ribniško dolino) in hrano, predvsem večjo ponudbo vsega v trgovinah. Dostikrat gremo iz rodne države v mlajših letih, ko so prioritete drugačne, z leti in “staranjem” pa je domotožje čedalje večje.
Kakšno življenje je v Argentini? Kakšne so plače? Kako dostopno je šolstvo, zdravstvo?
Dobro vprašanje. Argentina je država, ki zgodovinsko na približno 10 let pada v ekonomske krize in se iz njih pobere, zato tudi pravim, da so njeni prebivalci borci. Inflacija je tukaj rekordna (samo lani skoraj 100 %), prihodki pa se vzporedno ne višajo. Minimalna plača je približno 200 evrov, cene hrane pa so dostikrat primerljive s cenami v Sloveniji. Posledično je stopnja revščine v državi čedalje višja. Samo primer, isti model starejšega avtomobila v Sloveniji stane 700 evrov, tukaj pa okrog 5000. Če je v Sloveniji samoumevno, da pri 18 letih opravljamo izpit in kmalu dobimo avto, se tukaj to ne dogaja, z izjemo mladih višjega družbenega razreda. Tako je na ulicah polno skuterjev, s katerimi se istočasno prevažata oba starša, s tudi po tremi otroki. Javno zdravstvo je brezplačno za nezaposlene ali zaposlene na črno (kar tukaj ni redkost, saj delodajalci zaradi visokih davkov raje zaposlujejo na črno), tako da so ljudje lahko brezplačno celo operirani in internirani. Vsem je dostopno tudi šolstvo, z eno zanimivostjo. V Argentini lahko prideš na katerokoli fakulteto s katerokoli srednjo solo, za razliko od Slovenije, kjer imamo srednje šole s poklicno smerjo ali gimnazije in si praktično v osnovni šoli, glede na točke, zapišeš prihodnost. Univerze pa so istočasno na zelo visokem nivoju. Študentje se podobno kot v Sloveniji selijo od doma v bližino fakultet in tam študirajo, dostikrat na drugem koncu države.
Kakšni so Argentinci v primerjavi s Slovenci?
Argentinci, z izjemo prebivalcev večjih mest, kjer ljudje nasploh nekam hitijo, živijo drugačen ritem od na primer Slovencev. Na blagajnah v trgovinah vse poteka počasneje, radi se začvekajo, za volanom znajo biti kaotični. Po naravi so odprti, glasni, škandalozni. Če bi na javnem mestu primerjal skupino slovenskih turistov z argentinskimi, bi bili argentinski neprimerno glasnejši. Istočasno so zelo strastni in fanatično branijo na primer svoje priljubljeno športno moštvo ali politično stranko. Nasploh so zelo vročekrvni. Družina je tukaj zelo pomembna in zelo radi imajo otroke, do te mere, da so tudi precej permisivni. Če smo na primer v Sloveniji vajeni dajati majhne otroke spat zgodaj zvečer, argentinski otroci žurirajo z odraslimi tudi do dveh zjutraj. Ko odrastejo, kasneje zapustijo gnezdo kot povprečni slovenski mladostniki, kar njihovih staršev običajno čisto nič ne moti.
Bo Argentina ostala vaš dom?
Vrnitev v Slovenijo je vedno odprta možnost. Je pa tudi Argentina drzava, ki se ti usede v srce in taksna odločitev se zdaleč ni preprosta, sploh ker nas je tukaj precej in taksna selitev še zdaleč ni preprosta misija. Mislim pa, da so možnosti čedalje večje, ravno zaradi domotožja.