V Sloveniji poznamo veliko divjih užitnih rastlin, nekatere od njih so na primer regrat, kopriva, divji šparglji, bezeg, robida, borovnice itd. Nabiramo jih lahko skozi celo leto, odvisno od rastne dobe rastline. Pri nabiranju moramo biti pazljivi, da rastline ne zamenjamo z nevarnimi strupenimi rastlinami. Pripravimo jih lahko na različne načine, na primer kot solato, juho, zelenjavno prilogo ali celo kot sladico. Pomembno pa je, da jih pred pripravo dobro operemo in pregledamo, da odstranimo morebitne nečistoče in žuželke. Velikokrat so divje užitne rastline tudi zdravilne.
Vijolice, regrat, trobentice, smrdljivka
Vijolice so lepe spomladanske rože, ki jih lahko uporabimo kot okras in dodatek solatam, sladicam in zelenjavnim jedem. Cvetove lahko kandiramo, vendar je ta postopek malce bolj zapleten. Regrat je divja rastlina, ki ima dolgo tradicijo uporabe v prehrani. Njegovi listi in korenine spodbujajo razstrupljanje telesa, lahko jih uporabimo za pripravo solat, frtalj, namazov in celo kimči. Trobentice imajo užitne cvetove in liste, ki jih lahko jeste surove ali kuhane. Smrdljivka je odličen nadomestek regrata in se lahko uporablja za pripravo solat in namazov.
Marjetice, rman in čemaž
Marjetice imajo okusne cvetove in liste, cvetne popke lahko uporabimo kar namesto kaper. Rman poznamo kot čaj, lahko pa ga dodamo tudi solatam, juham, omakam in nadevom ter ga uporabimo za pripravo pasirane juhe s krompirjem. V Sloveniji je čemaž ali divji česen zelo priljubljena divja rastlina, ki se uporablja v kulinariki. Pri nabiranju je pomembno biti previden, saj obstajajo podobne rastline s podolgovatimi listi, kot so jesenski podlesek, čmerika in šmarnica, ki so strupene. Čemaž nabiramo list po list, ker ne raste v šopih, ima pa močan vonj po česnu. Uporabiti ga je mogoče za pripravo različnih jedi, največkrat za juhe ali pesto lahko pa ga dodamo k marmeladi z jabolki ali kivijem.
Divji hmelj, koprive in črna detelja
Hmeljevi mladi poganjki in listi, ki pokukajo na plano že med marcem in aprilom, so dobri nadomestki divjih špargljev. Lahko jih pojemo tudi presne že med nabiranjem. Velika kopriva je odlična za pripravo juhe ali špinače, medtem ko lisasta mrtva kopriva ne peče in so njeni vršički uporabni za različne zelenjavne jedi. Črna detelja ima prijeten okus in se lahko uporablja za pripravo različnih jedi, vključno s cvetovi, ki so sladkasti in se uporabljajo kot okras.
D.B.