Pred nami je čas, ko se bo narava zavila v zimsko tišino. To pa ne sme vplivati na človeka. Družba se na nekaterih ključnih točkah preveč zlahka prepusti molku, še posebej ko bi morala naglas opozarjati na zdravstvene tabuje, socialne in duševne stiske, ki živijo v tišini posameznika.
November je mesec, ko stroka opozarja na moško zdravje, na raka mod, prostate in moško samomorilnost. Kljub nenehnim kampanjam, kljub gibanju Movember, ki ga poznajo tudi mladi, se premalo pogovarjamo o tej neusmiljeni bolezni, ki prizadene mnoge moške in njihove družine. Enostavno zmanjka poguma …
Premalo poguma je tudi pri pogovoru o življenju naših dragih preminulih. Prižigamo sveče, prinašamo rože, premalo pa govorimo o spominih, ki so nas oblikovali. Sprejeti in deliti te spomine je pomembno za naše duševno zdravje. Spomini nas povezujejo s preteklostjo in oblikujejo našo prihodnost.
Zakaj poguma ne zmanjka nasilnežem? Soočamo se s porastom psihičnega in fizičnega nasilja, tudi med mladimi.
Zakaj poguma ne zmanjka objestnežem? Zdi se, da so naše ceste postale dirkališče. Vožnja ni več pot od točke A do točke B, ampak zganjanje šova, ki je nevaren in ni zabaven.
Pogum se kaže v sočutju, empatiji in odprtem pogovoru. V tem, da damo glas bolečini, stiski in nevidnim bitkam.
Uredništvo