Od ustanovitve Vaško etnološkega turističnega društva Veter na Bregu pri Ribnici, leta 2006, je košnja trave z ročno koso vsakoletna dejavnost. Petnajst mož je navsezgodaj, ko se je vas prebujala, na parceli pri njihovem priljubljenem zbirališču, ličnem vaškem kozolcu, v poldrugi uri pokosilo pol hektara veliko parcelo, za njimi so ženske travo zlagale v kopice in ostrnice. Ko pa je padla več kot polovica parcele, so na robu ubrano završale pevke Vesele Ribničanke, članice tamkajšnjega Društva podeželskih žena. »Mednje smo prišle, da bi jih opogumile, da bo kosa lažje tekla,« se je smejalo njihovi predsednici Marinki Vesel.
Okrepčali so se s tradicionalno malico
»Čas je za malico in osvežitev,« so bili poklicani moški, v senco, pod kozolcem. Ajdovi žganci, posutim z mlekom, so najboljše okrepčilo za utrujene roke in prazne želodce, povrh so jim pevke postregle opečene kruhke, namočene v jajcih, in hruškovo vodo. Tako kot nekoč, da bi zdržali na soncu, saj so z delom začeli zarana. Milozvočne ljudske viže, da bo letina dobra in živina sita. Ob delu naj ljubezen cveti in se otroci rojevajo, vasi naj bodo polne, so podeželske babice in mame pele in pele. »Danes so koso v roke prejele tudi ženske in mladina. Želimo pač običaj ohraniti in ga že prihodnje leto nadgraditi. Bržani se že veselimo naslednjih vaških snidenj, prvo med njimi bo ob dnevu, ko goduje sv. Ana, 28. julija,« je načrtov poln predsednik društva, Borut Levstek.
(mgć)