fbpx
E-UTRIP
Featured PR

Mesto Kočevje skozi čas

Razvoj mesta je tesno povezan z razvojem gospodarstva in naravnimi danostmi. Rudnik rjavega premoga je bil v svojih časih gonilo razvoja. Termoelektrarna na premog v Kočevju je pomenila pomemben mejnik v zgodovini elektrifikacije na Slovenskem, saj je to prva elektrarna, ki je proizvajala električno energijo za javne potrebe. Leto 1896 je tako rojstno leto elektrike v javni rabi na Slovenskem. Zaradi omejenosti zalog premoga so se razvijale tudi druge gospodarske panoge. Na robu mesta je leta 1954 začel delovati današnji Melamin. Postal je del nas. Mesto se je skozi čas razvijalo in širilo ter vse bolj približevalo tovarni. Zato smo doživeli šok, ko se je zgodila eksplozija, ki je odnesla življenja in hudo poškodovala delavce v bližini. Iskreno sožalje izrekamo svojcem ponesrečenih in sočustvovanje s poškodovanimi.

Tragedija nam odpira razmislek, kako zagotoviti razvoj mesta in zagotavljati razvoj Melamina v prihodnje, saj je jasno, da popolne varnosti ni mogoče zagotoviti. Vprašanje je, če bodo tuji lastniki prostovoljno zainteresirani za vlaganje v varnost. S sredstvi države bi morali Melamin preseliti na varno oddaljenost od mesta in prebivalcev primestnih naselij. Lokacija ne sme biti na kmetijskih zemljiščih, ki jih potrebujemo za samooskrbo s hrano. To odločitev bi morala sprejeti država. Strošek vlaganj države je možno povrniti, saj je po javno dostopnih podatkih leta 2021 Melamin ustvaril kar 3,3 milijone evrov dobička. Melamin bi prešel v našo skupno last in kot lastniki bi lahko odločali o svoji prihodnosti.

Pred vstopom tujih lastnikov v Melamin je bil prisoten močan investicijski ciklus, ki je posodabljal tehnologijo. Pri proizvodnji pare, za potrebe reaktorja, je bil opuščen mazut in uvedena tehnologija na lesno biomaso – sekance. V današnjih časih nebrzdane rasti cen plina in naftnih derivatov se – poleg ekološkega vidika – to kaže kot pomembna prednost pred ostalimi, ki so odvisni od oskrbe s kurilnim oljem ali plinom, saj smo z lesno biomaso lahko samooskrbni in neodvisni od dogajanj v svetu. Preselitev kotlovnice ne bi bila potrebna, saj jo lahko odkupi Občina in predela kotlovnico v soproizvodnjo toplote in elektrike. Mesto bi tako postalo samooskrbno z energijo. Zgodovina bi se ponovila in postali bi prvo samooskrbno mesto z energijo v Sloveniji na lesno biomaso. Rek “les je slovenska nafta” bi postal realnost.

Janko Veber, SLOGA

*plačljiva objava*

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki