Dan pred slovenskim kulturnim praznikom je v prostorih Zavoda za kulturo in turizem Kostel Kostel potekal literarno-glasbeni večer, poimenovan s preprostim, a nadvse širokim naslovom: Vezi med ljudmi. Pri snovanju in izvedbi večera so vezi stkale kar tri generacije nastopajočih iz dveh sosednjih občin. Moči smo tako združili učenke in učenca OŠ Ob Rinži z učiteljico Tinkaro Hodnik, učenke OŠ Fara pod vodstvom učiteljice Geraldine Ferbežar, domačinke Vera Cimprič, Ivanka Lisac in Majda Štefančič iz Društva kostelskih žena Nežica ter v Kočevju živeča Kostelka Anka Abramović, v svoje vrste pa smo povabili tudi kočevsko pesnico Živko Komac. Večer je bil organiziran pod okriljem Zavoda za kulturo in turizem Kostel na čelu z direktorjem zavoda, Urošem Jelenovičem, ki je spregovoril o širokem pomenu kulture. Opozoril je, da slednja ne pomeni le kulturnega praznika in Franceta Prešerna, pač pa obsega širok spekter umetnosti, navad in običajev nekega naroda. Večer smo tako posvetili eni od umetnosti, poeziji, z glasbenimi točkami pa so ga oplemenitili mladi glasbeniki z OŠ Ob Rinži.
Nastopajoči smo s svojimi interpretacijami izbranih pesmi slovenskih avtorjev in avtoric predstavili najrazličnejše medosebne odnose, pretopljene v vezano besedo. Ugotavljali smo, kako raznovrstne so lahko vezi, ki jih posamezniki med seboj spletamo, pa tudi razpletamo. Pesmi so nas popeljale v svet ljubezni kot ene najpomembnejših vezi, ki svet žene naprej in mu daje smisel. Slišali smo pesmi, ki jih navdihuje nežna, pristna, nedolžna ljubezen, kot tudi takšne, ki opevajo zrelo, včasih uničujočo ljubezen, ki lomi srca in prebada dušo. Dotaknili smo se vezi med družinskimi člani in vezi s samim sabo in svojim bitjem.
Spoznali smo, da človek prav nikoli ni sam, čeprav se počuti osamljeno in da ednina lahko kmalu postane dvojina. Eden od sklopov interpretiranih pesmi je problematiziral sodobne površinske medosebne odnose, ki so vse prevečkrat zvedeni na tipkanje sporočil, pošiljanje fotografij in emotikonov, namesto da bi človeka gledali, poslušali in slišali.
V prijetni družbi številnih ljubiteljev kulture iz kostelske doline in Kočevja smo večer zaključili s Prešernovo Zdravljico, s katero smo se simbolno poklonili velikemu pesniku. Svet je postal globalna vas in nič nenavadnega ni, da srečujemo in poznamo ljudi različnih kultur in ras. Drugačnost pomeni pestrost, pestrost pa je bogastvo. In na koncu ne šteje, kako izgledaš, koliko si star, od kod prihajaš, kako se pišeš in kateri jezik govoriš, pomembno je le, da si – dober! Kot pravi Prešeren: »…dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!«
ZKT Kostel