Okoli božiča nas je dosegla žalostna novica, da se je v 42. letu starosti za vedno poslovil Leon Mikulin, dolgoletni član Rokometnega kluba Riko Ribnica. Šarmer na desnem krilu suhorobarske zasedbe je izgubil boj z zahrbtno boleznijo, s katero se je boril zadnje dve leti. Prijatelji in znanci so ostali brez dragocene osebe, družina in starši pa bodo za vselej zaviti v bolečino.
Leon je bil otrok ribniške rokometne šole, ki jo je dolga leta poosebljal tudi njegov oče Zdeno, prav tako virtuoz z rokometnim usnjem in eden od legend tega športa v Ribnici in širše. Ubral je očetovo pot in kmalu stopil v prvo moštvo. Imel je izjemen občutek za prostor in žogo, predvsem v obrambnih nalogah. V napadu pa je vratarjem belil lasje z natančnimi zadetki s krilnih pozicij.
V arhivu RK Riko Ribnica je zapisano, da je »njihov nekdanji kapetan, tudi član državne mladinske reprezentance, v sezoni 2010/11 osvojil prvo medaljo v klubski zgodovini: bronasto v pokalu Slovenije. Še naslednjo sezono je odigral v Ribnici, kariero pa leto dni kasneje sklenil v Kočevju.« Zadnjič si je oktobra ogledal srečanje med svojo nekdanjo ekipo in Krko iz Novega mesta. Ko je domačemu igralcu s krilne strani vratar snel žogo, pred tem pa jo je moral večkrat pobrati iz mreže, je Leon dejal: »Jaz bi jo spustil po tleh, saj je bil vratar že v zraku,« je bil njegov (zadnji) rokometni nasvet.
Poleg rokometa je izjemno ljubil glasbo. V Glasbeni šoli Ribnica je zadnja leta obiskoval ure solopetja, igral je tudi na inštrument. Tisti, ki so mu bili glasbeno bolj blizu, so si enotni – bil je preprosto rojeni talent. Tako kot v rokometu. Sožalje vsem, ki so ga poznali in ljubili.
(mgć)