“Kuharstvo je umetnost, s katero se ukvarjamo vsi. Naši inštrumenti so kuhalnice in kozice, umetniška snov pa živila, s katerimi vsak dan ustvarjamo za štedilnikom,” je v eni izmed svojih knjig zapisala naša rojakinja Marija Ilc – slovenska redovnica znana kot sestra Vendelina.
V letošnjem letu mineva 20 let od njene smrti, od ene najbolj priljubljenih slovenskih učiteljic kuhanja. Njena življenjska pot se je začela v Dolenjih lazih pri Ribnici, kjer se je leta 1916 rodila v družini z devetimi otroki, od katerih se jih je kar šest odločilo za službo Bogu: štiri dekleta so vstopila k šolskim sestram, ena je postala karmeličanka, en brat pa redovnik cistercijan. Osemnajstletna Marija je po končani meščanski šoli vstopila v noviciat šolskih sester v Mariboru in leta 1934 postala redovnica. V Mariboru je naredila šolo za učiteljico gospodinjskih šol in tečajev. Takoj je začela poučevati najprej dve leti v Mariboru, od leta 1936 do 1947 pa na Krekovi gospodinjski šoli v Mariboru.
Ko je bila po vojni šola nacionalizirana, je bila sestra Vendelina gospodinja pri neki družini. Nato so jo poklicali v gospodinjsko šolo šolskih sester v Šentrupertu v Velikovcu v Avstriji. Tam je ostala 10 let, od leta 1959 do 1969. Potem se je vrnila v Slovenijo. V samostanu šolskih sester v Repinjah je bila do leta 1975 hišna predstojnica in začela prirejati šestmesečne gospodinjske tečaje za dekleta. Od leta 1987 je živela in delovala na Brezjah, pripravljala nove izdaje Slovenske kuharice sestre Felicite Kalinšek in ob tem vodila tečaje za žene in dekleta. V teh letih je pripravila sama ali v sodelovanju z drugimi avtorji več knjig kuharskih receptov.
Sestra Vendelina je uredila kar nekaj izdaj Slovenske kuharice, napisala je tudi tri samostojne knjige receptov: Kuharica sestre Vendeline, Pecivo sestre Vendeline, Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom.V sodelovanju z Edvino Novak pa še knjigo Zmeraj sestra Vendelina.
Sestra Vendelina je svoje recepte preizkušala in dopolnjevala vse življenje. Vedno je imela spoštljiv odnos do slovenske tradicionalne kuhinje, ki se je v naših domovih oblikovala skozi stoletja in je pripomogla, da smo ostali čili in kleni ljudje. Kajti tako, kot nam je dal slovenski jezik, ki je izviren in popoln tudi v kuharskem izražanju, tako nam je dana tudi svojstvena kuhinja. Je del nas, našega obstoja in naše tradicije. Sestra Vendelina je zmeraj učila in poudarjala, da je prehranjevanje pri družinski mizi pogoj za mir in zadovoljstvo. Nič preprostejšega in nič bolj zdravega ni, kot tista jed, ki se iz roda v rod prenaša od matere na hčer.
Življenjska modrost sestre Vendeline, velike učiteljice kuharstva je bila: “Vedno sem želela razveseljevati druge, jim prenašati svoje znanje in izkušnje. Prepričana sem, da se skriva prava človekova sreča v dajanju. Če imaš v sebi ljubezen, se ljudje radi zbirajo okrog tebe.”
V prazničnih dneh, ki so pred nami sezite po njenih kuharskih knjigah in pripravite svojim bližnjim jedi po njenih receptih in okušajte vse okuse dobre domače kuhinje. Mame in stare mame pa predajte svoje izkušnje in recepte mlajši generaciji in jih spodbujajte, da bodo znali še kuhati in peči tudi naslednji rodovi. Pa dober tek!
Namig: Na eno najbolj priljubljenih kuharskih učiteljic, sestro Vendelino, ki je le naša ribniška rojakinja bi se lahko večkrat spomnili ali ji namenili več pozornosti tudi v domačem, rodnem kraju z morebitnimi kuharskimi tečaji, razstavo jedi po njenih receptih, gostinski ponudniki bi ji namenili jedi na jedilnem listu, organizirali bi kuharsko tekmovanje imenovano po njej, priredili kulinarični dogodek njej v čast…in še in še idej, ki čakajo pogumne posameznike, društva, gostince in ne nazadnje tudi občino.
Peter Lesar
vir: kuharske knjige sestre Vendeline