Reka Kolpa s svojimi pritoki je eden najbolje ohranjenih vodotokov donavskega porečja, vendar smo v zadnjih desetletjih priča številnim negativnim trendom. Raziskave kažejo na znaten upad staleža rib. Jezovi na reki so v slabem stanju, zaradi česar je nivo vode nizek. Poleg tega temperatura vode narašča, kar zmanjšuje količino kisika, posledično pa so zmanjšane tudi njene čistilne sposobnosti. Dodatno težavo predstavlja masovni turizem v poletnih mesecih ter neurejen plovbni režim. Najdaljša slovenska riviera se torej sooča z vrsto izzivi, ki so bili naslovljeni tudi na okrogli mizi, ki jo je v Črnomlju pripravilo društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje.
Da Kolpa ni le turistična reka, je izpostavila Barbara Kink iz novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave. Po njenih besedah Kolpa v slovenskem merilu še vedno velja za najbolj naravno ohranjeno reko, vendar pa v zadnjih letih opažajo trend poslabševanja njenega stanja. Opozorila je na številne pereče težave, ki grozijo, da se bo v prihodnjih letih stanje še poslabševalo. Barbara Kink iz novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave je poudarila, da zavedanja o zaščiti reke niso nova in segajo več kot 40 let nazaj. Po letu 2004 so po slovenski in evropski zakonodaji Kolpo zaradi njenih vrednosti ovrednotili kot ekološko pomembno zavarovano območje, del krajinskega parka in kot območje Natura 2000. V slovenskem merilu še vedno velja za najbolj ohranjano reko in reko v dobrem stanju. »Ampak se v zadnjem letu po več manjših segmentih srečujemo s postopnim upadanjem kvalitete tega dobrega (habitatnega) stanja,« je opozorila na negativen trend.
Grožnja z urbanizacijo
Temu pripomore tudi vse večja obremenitev prostora v poletni sezoni, ko se v enem kampu na dan zgrne do 2.500 obiskovalcev, ob tem pa se poraja vprašanje, ali lahko čistilne naprave zmorejo predelati te komunalne odpadne vode. Kot glavne grožnje je izpostavila še pozidave z urbanizacijo, neurejeno javno gospodarsko infrastrukturo, neurejen promet, intenzivno kmetijstvo.
Raziskava iz obdobja 1996-1997 je pokazala velik upad staleža rib, ki je pri salmonidih upadel za osemkrat, pri drugih vrstah pa za petkrat. Stanje ribjega staleža v reki Kolpi je predstavil Danilo Puklavec iz Zavoda za ribištvo Slovenije. Zime brez snega imajo za posledico nizke pretoke reke že v spomladanskih mesecih, poleti pa ti pretoki postanejo ekstremno nizki, kar negativno vpliva na ribjo populacijo. Poleg tega ni urejenih funkcionalnih ribjih prehodov.
Zgledna Ribiška družina Kočevje
Uplen potočne postrvi in lipana se je tako v zadnjih desetih letih drastično zmanjšal. Kot izjemno skrb za ribji zarod je izpostavil Ribiško družino Kočevje, ki skrbi, da je uplen rib glede na stanje v vodi enakomeren, nekatere vrste ribe pa so celo zaščitene. Možnosti učinkovitih prehodov za ribe na pragovih reke Kolpe, ki so zasnovani tako, da jim ribe najdejo in preplavajo brez nepotrebnega stresa, je predstavil Dušan Ciuha, strokovnjak za prehode za vodne organizme.
Za ribiče je problematičen razmah turizma, zaradi česar se veča obremenitev s komunalnimi odpadki, medtem ko se samočistilna sposobnost reke zmanjšuje. Kolpa tako »vrvi od kopalcev, namesto od rib«. Ribiči izpostavljajo še nujnost vpeljave enotnega ribolovnega režima na mejnih rekah s Hrvaško, s poudarkom na zaščiti ogroženih ribjih vrst, kar pa se lahko dolgoročno reši zgolj s pripravo ustreznih meddržavnih dokumentov.
Pretakanje vode s kočevskega in ribniškega polja
O številnih trajnostnih izzivih upravljanja in rabe Kolpe je spregovoril ekolog dr. Dušan Plut. Opozoril je na drastično znižanje poletnih pretokov reke, ki so vsaj za tretjino manjši, kot so bili pred 30 leti. Jezovi žal tega ne bodo spremenili, pravi Plut, saj ti zgolj zadržujejo vodo v določenem obdobju. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da se je temperatura Kolpe v zadnjih 30 letih v poletnih mesecih dvignila za 2 do 3 stopinje, kar pomeni, da so se tudi biološki pogoji v reki zelo spremenili. Plut ob tem opozarja tudi na izjemno ranljivost kraškega porečja Zgornje Kolpe, saj se podzemna kraška voda s kočevskim polja in ribniške doline lahko pretaka – ta pojav se imenuje bifurkacija – v porečji Kolpe in Krke. »Zato je treba več pozornosti nameniti čistosti voda na tem območju,« je predlog dr. Pluta.
Meddržavni sporazum
Reševanje številnih naštetih problemov otežuje dejstvo, da je Kolpa mejna reka, zato morajo biti vsi ukrepi dvostranski in usklajeni tako s strani Slovenije kot Hrvaške. Meddržavni sporazum med državama, ki bo omogočal vse potrebne posege v porečju Kolpe v zaključni fazi, zato želijo v čim krajšem času pripraviti strokovne podlage potrebnih projektov za obnovo jezov, projekti za mostove so že narejeni, v fazi usklajevanja pa je plovni režim oziroma čolnarjenje.
(mgć)