V nedeljo, okoli druge ure popoldan, je v spodnjem delu naselja Željne završalo. Prerekanje, vpitje, grožnje, ropotanje, pok … Odmevalo je vse do prihoda patrulje s tamkajšnje policijske postaje, ki je bila obveščena o pretepu med več osebami. V uradnem zaznamku dogodka so na Policijski upravi Ljubljana zapisali, »da je prej prišlo do verbalnega spora, ki se je nato stopnjeval v fizičnega, pri tem pa je več oseb uporabilo tudi različne predmete. V dogodku sta bili po do sedaj znanih podatkih dve osebi lažje poškodovani. Policisti sumijo, da je bilo storjenih več kaznivih dejanj nasilništva in povzročitev lahkih telesnih poškodb. O vseh znanih okoliščinah bodo obveščali pristojno državno tožilstvo.«
“Rešila nas je petarda.”
Dan po tem nam je na dvorišču lepo urejene hiše, kjer bi se lahko zgodil celo umor, nejevoljni gospodar J.V. dejal, da jih je »organizirano napadlo več rojakov iz zgornjega dela naselja, oddaljeno poldrugi kilometer, s katerimi nimajo nič. Zagotovo so prišli z namero, da pokončajo sina in mene na mojem dvorišču, a le zakaj,« se sprašuje in pokaže rano na zglobu leve noge. Pravi, da ga je z mačeto zadela žena napadalca N. Š., ki se je pripeljal na motorju in je imel v roki kol. Za njima so prišli tudi drugi. Vedel je, da bo nekaj narobe, zato je vnuke z igral umaknil v hišo. Dodaja, da je skupina s pločnika pred hišo začela metati kamne, sekire in še kaj. Ni dovolil, da vdrejo na dvorišče, v hišo. Ko ga je napadalec mahnil s kolom, ga je prijel, takrat pa je meč prebil hlačnico in ga porezal. »Ne vem, kako bi se končalo, če ne bi stopil v hišo in vzel manjšo petardo ter jo vrgel. Pok jih je prestrašil, nas je rešil,« mu je sicer nekoliko odleglo, a skrbi ostajajo.
Grožnje čutijo od četrtka, kar je sin že prijavil na policijo. Družini, oče in mama ter sin z ženo in štirimi otroki, si ne upajo ven. Tudi vnuki, ki jim je podružnična šola pred nosom, so ostali doma.
Po Željnah patrulirajo policijska vozila. Gospodarjev sin pravi, da je pred časom po anonimni prijavi policija opravila hišno preiskavo. »Nekdo je nagovoril soseda, da reče, da sem jaz rekel, da me je zatožil brat žene, ki nas je napadel. Seveda to ni res. Iz tega se je po nepotrebnem naredila ta vojna,« razloži.
Huje poškodovani poroča popolnoma drugo zgodbo
Povsem drugače je o dogodku povedal N. Š., ki je na zdravljenju v UKC. »Ta družina je vedela, da sem šel z avtomobilom po nakupe v mesto. Ko sem se vračal, so me pričakali na križišču pred njihovo hišo. Ker se nisem hotel ustaviti, so začeli tolči s koli po pločevini. J.V. je na ženo dvignil sekiro in jo poškodoval. Otolčen sem od glave do peta. Ves sem razbit. To je resnica,« je dejal iz bolniške postelje. Pravi, da naj bi bil žrtev spora med njegovim svakom in sinom od že omenjenega. Nikakor si ne želi, da bi ta dogodek prerasel v kakršnokoli maščevanje, zato je poklical policijo, da priprejo napadalce, ker so nevarni.
Torej, dve povsem različni zgodbi o istem dogodku, ki ga policiji ne bo lahko razvozlati.
Država se mora aktivneje vključiti v integracijo romske skupnosti
»Po naših informacijah gre za interno zadevo med dvema družinama, ki obenem žal tudi poglablja nezaupanje med romskim in ne-romskim delom prebivalstva v lokalni skupnosti,« so zapisali na občini Kočevje in poudarili, da »policija brez tesnega sodelovanja s tožilstvom in pravosodnim sistemom podobnih dogodkov ne bo uspela preprečiti. Opozorila iz lokalne skupnosti, ki jih po neformalni poti dobimo tudi predstavniki občine, nenehno opozarjajo na prisotnost in uporabo orožja, pa tudi prepovedanih drog med Romi, vendar tega očitno kljub tesnemu sodelovanju s policijo ne uspemo zajeziti. Nas pa ta dogodek ponovno opozarja, da policija brez tesnega sodelovanja s tožilstvom in pravosodnim sistemom podobnih dogodkov ne bo uspela preprečiti. Hkrati od države resno pričakujemo, da se aktivneje vključi tudi pri integraciji romske skupnosti, še posebno na področju šolstva, stanovanjskih razmer in zaposlovanja, saj gre za osnovne gradnike, ki lahko normalizirajo življenje Romov znotraj širše lokalne skupnosti.”
(mgć)