E-UTRIP
(Foto: Blaz Samec/DELO)
Featured Narava Narava & zdravje Novice

Kaj počne poznavalec zdravilnih rastlin pozimi?

Medtem ko zdravilne rastline počivajo pod snegom, poznavalci že delamo načrte za pomlad. Pregledujemo zaloge in delamo načrte, kaj bomo maja sadili.

Pri nas se je v zadnjem obdobju marsikaj spremenilo. Z leti smo ugotovili, kaj ljudje potrebujejo za svoje zdravje. Ugotovili smo, da je dieta najvažnejša. Dejstvo je, da pojemo preveč mesa, popijemo preveč alkohola in pojemo preveč sladkega. Kot pravi stari rek – pol življenja zdravje zapravljamo, pol življenja pa ga poizkušamo na vsak način dobiti nazaj.

Združili smo znanje farmacije, ajurvede in ljudskega zdravilstva

Dejstvo je, da se je v zadnjih 40-ih letih vse spremenilo. Ne sadimo in ne nabiramo več zdravilnih rastlin kot nekoč. Naredili smo selekcijo. Sedaj vemo, da so grenčine za želodec, rastline, ki odvajajo vodo, za prekomerno težo, rastline, ki vsebujejo veliko sluzi, za dihala in rastline, ki vzpodbujajo delovanje srca. Ugotovili smo tudi, kaj je dobro za sečila, žolč, rodila, kožo in ožilje. Združili smo tudi znanje farmacije, ajurvede in ljudskega zdravilstva. S tem smo prišli do optimalnega znanja o tem, kaj ljudje res potrebujejo. Tako bomo v mesecu februarju točno vedeli kaj rabimo in koliko bomo posejali ter posadili.

Še pred saditvijo bomo uredili njive, jih pognojili s konjskim gnojem in bukovim pepelom. V tem letu bomo pridelali več drobnocvetnega vrbovca in suličastega trpotca. Vedno več je tudi povpraševanja po travi ivi ali po naše po gorskem vredniku, ki je odlično zdravilo za žolč in pljuča. Tega je pri nas nemogoče pridelati, ker smo na premajhni nadmorski višini. Zato ga nabavimo v dalmatinski zagori. Isto velja za Islandski lišaj, ki je v Sloveniji že dokaj redek in raste v hribih.

Jože Majes, kmetija Plavica

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki