Število delovno aktivnih se je januarja v primerjavi z decembrom zmanjšalo za približno 2300 oziroma 0,2 odstotka na približno 939.000. Manj je bilo tako zaposlenih kot samozaposlenih. Januarski upad je bil največji pri starejših od 60 let, je danes objavil statistični urad.
Število zaposlenih se je januarja v primerjavi z decembrom zmanjšalo za približno 2100, število samozaposlenih pa za približno 200. Število delovno aktivnih žensk se je zmanjšalo za nekaj manj kot 1800, moških pa za okoli 500.
Z vidika starostnih skupin je bil mesečni upad največji pri delovno aktivnih, starejših od 60 let. Teh je bilo za okoli 1800 manj kot decembra, kar gre po navedbah statistikov najverjetneje pripisati upokojevanju.
V primerjavi z januarjem lani se je število delovno aktivnih povečalo, in sicer za 1,3 odstotka. Zaposlenih je bilo za 1,1 odstotka več, samozaposlenih pa za 2,8 odstotka več. Z vidika spola se je povečalo število obojih – moških za 1,7 odstotka, žensk za 0,8 odstotka.
V primerjavi z decembrom se je število delovno aktivnih povečalo na treh področjih dejavnosti, najbolj v gradbeništvu, in sicer za okoli 700 oziroma 0,9 odstotka. Na 17 področjih dejavnosti so statistiki zaznali upad; najizrazitejši je bil v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, in sicer za nekaj manj kot 700 ali 2,7 odstotka.
V primerjavi z lanskim januarjem se je število delovno aktivnih v gradbeništvu povečalo za 5,6 odstotka, medtem ko je v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo upadlo za 2,7 odstotka.
Konec lanskega leta je bilo v registru invalidskih podjetij vpisanih 159 podjetij z najmanj eno zaposleno osebo, to število pa se vse od leta 2018 povečuje. Skupno je bilo v teh podjetjih zaposlenih približno 11.300 ljudi oziroma približno 300 manj kot leto prej.
Število delovno aktivnih invalidov se je decembra v primerjavi z decembrom 2022 povečalo za nekaj manj kot 300 na približno 35.800. Najizrazitejšo rast so statistiki zaznali v gradbeništvu, največji upad pa v predelovalnih dejavnostih.
Decembra lani je imelo 54,2 odstotka delovno aktivnih srednješolsko izobrazbo, 36,5 odstotka jih je bilo višje- ali visokošolsko izobraženih, 9,3 odstotka pa jih je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali izobrazbo nižje stopnje.
V primerjavi z decembrom 2022 se je povečalo število delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo, in sicer za približno 6900, in tistih z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (za približno 1200). Število srednješolsko izobraženih je upadlo za skoraj 2200.
Kot so še pojasnili na statističnem uradu, so število delovno aktivnih do konca lanskega leta spremljali po teritorialnem pravilu, kar pomeni, da so v podatke vključili osebe, ki delajo na območju Slovenije. Takrat so našteli nekaj več kot 6900 detaširanih oseb oziroma tistih, ki so napoteni na delo ali usposabljanje v tujino. “Te osebe bodo postopoma, ko se jim bo izteklo obstoječe zavarovanje, najverjetneje prešle med ostale zaposlene osebe,” so dodali.
Od objave podatkov za letošnji januar med delovno aktivne štejejo tudi oskrbovalce družinskega člana, in sicer med osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost. Januarja jih je bilo nekaj manj kot 200.
STA.