Internet je prvem četrtletju uporabljalo 90 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 16 in 74 let, kar je odstotno točko več kot v enakem obdobju lani. Interneta medtem še nikoli ni uporabljalo osem odstotkov oseb. Med uporabniki jih je več kot polovica naletela na neresnično ali dvomljivo vsebino.
Na internet je v prvem letošnjem četrtletju 87 odstotkov prebivalcev zahajalo vsak dan ali skoraj vsak dan, medtem ko jih je 85 odstotkov večkrat na dan. Slednjih je bilo največ v starostni skupini 16-24 let, in sicer 99 odstotkov, najmanj pa v starostni skupini 65-74 let, kjer jih je šlo večkrat na dan na internet 55 odstotkov, je danes objavil državni statistični urad.
Za dostop do interneta so prebivalci najpogosteje uporabljali pametni telefon. Tega je uporabljalo 87 odstotkov oseb, starih med 16 in 34 let, in 56 odstotkov oseb, starih med 64 in 74 let. Nekaj manj kot polovica, 47 odstotkov, prebivalcev je do interneta dostopala prek prenosnega računalnika, 35 odstotkov prek namiznega, 18 odstotkov prek tabličnega in prav toliko prek drugih naprav (npr. pametnega televizorja, pametnega zvočnika, igralne konzole ali e-bralnika).
Dostop do interneta od doma je imelo 94 odstotkov gospodinjstev, v katerih živi vsaj en prebivalec, kar je eno odstotno točko več kot v enakem lanskem obdobju.
Prebivalci so internet najpogosteje uporabljali za pregledovanje elektronske pošte, in sicer ga je v ta namen uporabljajo 81 odstotkov prebivalcev. 77 odstotkov jih je internet uporabljalo za iskanje informacij o blagu ali storitvah, 69 odstotkov za branje spletnih novic, časopisov ali revij, 63 odstotkov za uporabo spletnih družbenih medijev ter 61 odstotkov za storitve e-bančništva. Petina jih je objavljala ali všečkala mnenja o družbenih ali političnih temah.
Klic ali videoklic prek programov, kot so Skype, Zoom in Viber, je opravilo 57 odstotkov prebivalcev, 51 odstotkov pa jih je na internetu iskalo informacije o zdravju. V primerjavi z letom 2021, ko je bila razglašena epidemija covida-19, sta se oba deleža zmanjšala.
Večina prebivalcev se ob svojem brskanju po spletu sreča z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino. Na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih je dvomljivo sporočilo videlo 53 odstotkov prebivalcev, med mladimi pa je bil ta odstotek še višji in je znašal 73 odstotkov.
Izmed tistih, ki so opazili neresnično ali dvomljivo informacijo, jih je njeno resničnost preverilo 36 odstotkov. Takih je bilo največ med mladimi (50 odstotkov), najmanj pa v starostni skupini med 55 in 64 let (23 odstotkov). Pri preverjanju resničnosti lažnih informacij so se prebivalci najpogosteje zanesli na druge spletne vire. Preostalih 64 odstotkov prebivalcev resničnosti informacij ni preverilo. Najpogostejši razlog za to je bil, da so že vedeli, da so informacija, vsebina ali vir nezanesljivi.
Del spletnih vsebin pa niso le neresnične informacije ampak tudi sovražni govor. V letošnjem prvem četrtletju je 44 odstotkov prebivalcev na internetu opazilo sovražna ali ponižujoča sporočila do določenih skupin ali posameznikov. Delež takih je bil največji v starostnih skupinah 25-34 let (57 odstotkov) in 16-24 let (53 odstotkov), najmanjši pa v skupini 65-74 let (26 odstotkov).
Med tistimi, ki so se srečali z omenjenimi sovražnimi sporočili, jih je največ opazilo, da so bili posamezniki ali skupine tarča zaradi svojih političnih ali družbenih prepričanj (81 odstotkov). Skoraj polovica jih je menila, da so bili ti tarča zaradi svoje spolne usmerjenosti, 43 odstotkov zaradi rase ali etničnega izvora in 42 odstotkov zaradi verskega prepričanja, je še navedel urad.
VIR: SURS.