Policisti so lani obravnavali več primerov medvrstniškega nasilja kot leto pred tem. To ne pomeni, da je takšnega nasilja več, so ocenili, je pa družba postala nanj bolj občutljiva. Psihologinja Katja Košir je poudarila, da je treba nasilje jasno obsoditi, v družini in šoli pa krepiti predvsem medsebojno spoštovanje in veščine reševanja konfliktov.
Tudi zaradi teh dogodkov se v slovenski javnosti krepi vtis, da je medvrstniškega nasilja več. Kot so pojasnili na policiji, je medvrstniško nasilje najbolj povezano s kaznivimi dejanji, v katerih je osumljeni star med 14 in 18 let, žrtev pa je otrok ali mladoletnik. Gre sicer za širok spekter kaznivih ravnanj in prekrškov, ki lahko vključujejo fizično in psihično nasilje, pa tudi druge oblike, ki niso nujno protipravna dejanja, denimo zbadanje. Med oblikami medvrstniškega nasilja po navedbah policije izstopa nasilništvo, torej kaznivo dejanje, med katere sodi denimo pretepanje. Če so leta 2019 obravnavali 47 takih kaznivih dejanj, so jih lani 94.
Profesorica psihologije na mariborski filozofski fakulteti Katja Košir se strinja, da je več prijav medvrstniškega nasilja tudi zaradi večje občutljivosti družbe nanj. Pripisala ga je tudi večji obremenjenosti učiteljev in družin. “Starši, ki popoldan delajo, denimo za blagajno v trgovini, bodo težko bdeli nad tem, koliko je otrok na spletu, ki je pogosto gojišče nasilja,” je ponazorila Košir.
Po mnenju socialne psihologinje s fakultete za družbene vede Mirjane Ule lahko ravno digitalizacija otrokom jemlje sposobnost primernega odzivanja na konflikte. Otroci dobijo preko ekranov premalo neposrednih informacij in potrditev, ki jih lahko pri druženju v živo dobijo že iz neverbalne komunikacije. Za odraščanje so pomembne tudi negativne povratne informacije, zaradi pomanjkanja teh pa se ne znajo ustrezno soočati s problemi.
Otroci potrebujejo dvorišče, druge otroke, žogo, plezanje po drevesih, tudi to, da si potolčejo kolena, je izpostavila Ule. Ni več “normalnega procesa odraščanja”, kjer se otroci skregajo in nato pobotajo. “Potem pa med sabo ne znajo več komunicirati in pride do nasilja,” je dejala Ule.
Razlogi za nasilje različni
Razlogi za izvajanje medvrstniškega nasilja so sicer različni. Lahko gre le za dokazovanje in postavljanje pred vrstniki, lahko pa je posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družini, so pojasnili na policiji. “Ravno učenci, ki so najbolj težavni, najbolj nemogoči, nas najbolj potrebujejo. Stiska se velikokrat kaže skozi zelo težavna vedenja,” meni Košir.
Dejala je, da manj ugoden socialnoekonomski položaj družine učenca običajno ni dejavnik za več nasilja. “Mit o tem, kako medvrstniško nasilje izvajajo le ranljivejši učenci, zavračam,” je poudarila.
Če je otrok žrtev medvrstniškega nasilja, morajo starši to jasno in mirno obsoditi ter pri odpravljanju posledic zaupati tudi usposobljenim delavcem na šoli. Je pa staršem zelo težko slišati, da njihov otrok izvaja nasilje. “Zelo se mi zdi pomembno, da temu prisluhnejo, in otroku ne dajejo potuhe,” je še poudarila.
Ključno je krepiti preventivo
Zaradi nedavnih primerov medvrstniškega nasilja so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ministrstvu za notranje zadeve in policiji junija podpisali dogovor o protokolu obveščanja in ukrepanja v primeru varnostnih groženj v šolah.
Poleg tega je na notranjem ministrstvu maja lani začela delovati delovna skupina za preučitev stanja učinkovitosti obravnave vseh vrst nasilja. Kot so pojasnili, menijo, da je za preprečevanje nasilja med vrstniki ključno preventivno delovanje. Otroke je treba v najzgodnejšem obdobju naučiti pravilnega reševanja konfliktov. Prav tako je treba za to opolnomočiti pedagoge, pri čemer pa ima po njihovih navedbah nosilno vlogo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Tam poudarjajo, da že izvajajo vrsto ukrepov za prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šolah, denimo stalno strokovno usposabljanje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Med naborom mogočih dodatnih ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja v šoli so med drugim napovedali spremembe zakonodaje na področju šolstva. V ta namen so že imenovali delovno skupino, ki se bo sestala v najkrajšem možnem času.
“Pokličemo zunanje izvajalce, izvedejo delavnico, naredimo kljukico. Mislim, da potrebujemo spremembo načina vsakodnevnega šolskega delovanja,” pa ob tem meni psihologinja Katja Košir. Poleg krepitve šolske svetovalne službe je treba po njenem mnenju predvsem spremeniti način izobraževanja pedagoških delavcev, ki bi moralo temeljiti na vključujočem vodenju skupin, torej tudi učenju reševanja konfliktov ter načinov jasnega in doslednega zavračanja nasilja.
“Naloga družbe je, da agresije posameznikov ne tabuizira, ampak socializira na način, da se prelevi v asertivno vedenje, torej vedenje, ki ne bo škodljivo do drugih,” je poudarila Katja Košir. Odgovorov, zakaj je to pomembno, je nešteto, je jasna. “Razred danes je družba jutri,” meni. Vzgojno delo v šolah se ne zažira v učno delo, je prepričana. Le v okoljih, kjer se posamezniki počutijo varno, spoštovano in dobro, ter v okoljih, kjer je dovoljeno delati tudi napake, lahko namreč delujejo najbolje.
VIR: Katarina Bulatović, za STA.