Na kaj pomislite ob besedi moda? Morda na glamurozne tedne mode v Milanu? Morda na priznane modne oblikovalce ali na modno biblijo Vogue? Domačinka Urška Pečnik je prepletena z vsem naštetim. V svetu mode je ime, ki nekaj pomeni. Velja za priznano fotografinjo, ki svojo modno fotografijo začini s prepletom erotike in psihologije. Do nedavnega je razstavljala v mariborski galeriji Fotogalerija stolp s samostojno razstavo HUGU BOOS.
Pred kratkim je Kočevka zmagala na mednarodnem natečaju Photodays Rovinj, v kategoriji modna fotografija. Festival je zaznamovan kot eden bolj prepoznavnih in je odprt za cel zahodni svet. Razstava teh del z naslovom Another Me je na ogled od 5. maja 2023 v Rovinju, oktobra 2023 se seli v moderno galerijo v Reko in prihodnje leto na Dunaj.
Konec poletja, natančneje avgusta jo čaka odprtje razstave v Ljubljani, v Galeriji Kresija, Desnji atrij. Umetnica bo takrat združila moči z novomeško oblikovalko Anjo Medle, s katero bosta razstavljali fotografije ogromnega formata in lutke iz foto serije ter uprizorili »performance« modne revije.
To je trenutni fokus fotografinje. Uspeh pa ji ni padel z neba, potrebo je bilo trdo delo in predvsem zaupanje vase.
Prevrtimo film nazaj in poglejmo, kako se je vse skupaj pravzaprav začelo?
»Fotografija me je navdušila na informativnih dnevih na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kamor sicer prvotno nisem bila namenjena. A sem se odločila za to šolo z velikim veseljem. Hvala bogu, me starši pri karierni poti niso nikoli omejevali, kam ja in kam ne. Nasprotno, spodbujali so me in verjeli vame ves čas, tudi zato sem lahko razvijala sebe in »mojo kreativo«. Velik preskok v dojemanju fotografije sem doživela ob vpisu na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer sem v času študija začela razvijati avtorski pristop v fotografiji in začela me je zanimati moda,« se svojih začetkov spominja Urška Pečnik.
»Usodni da« je fotografiji izrekla v obdobju študijske izmenjave in življenja v Milanu. Po zaključeni Accademia di belle arti di Brera je začela sodelovati s tamkajšnjo fotografsko agencijo. V Milanu poteka teden mode in imela je čast, da je v svoj objektiv ujela utrip zaodrja. Redko kdo se lahko pohvali, da je v svojem življenju srečal velika imena visoke mode in na lastne oči videl, kaj povzema pojem visoke mode. Slovenija je bolj kot ne v senci tega blišča, se strinja tudi sogovornica.
»Slovenija se težko postavi ob bok Italiji, Franciji in nenazadnje Ameriki, kjer so doma svetovni modni brendi. Enostavno so to države, če izpustimo Ameriko, kjer jim je občutek za estetiko dan že v zibelko. Mi pa se še vedno ukvarjamo z vprašanjem, ali so lesene kravate modne. In ali je ok, če moški nosijo roza barvo? Imajo pa tudi bleščeče zgodbe svojo temno plat, tujina je komolčkanje in šovinizem. Najlepše je delati projekte v tujini ” z glavo” in iskreno. Sicer ima Slovenija ogromno kvalitetnih modnih oblikovalcev, ki pa, ali delajo za tujino ali v tujini. Problem sta majhen trg in nezahtevni potrošnik. Milano je eno od svetovnih prestolnic mode, mesto diha z modo. Je prava paša za oči in lahko se naužiješ elegantnega stila, ki izraža svojo tradicijo. Temu primerne so tudi razlike na samih tednih mode,« nam oriše delček tega sveta glamurja.
Problem Slovenije je predvsem njena majhnost in zavidanje, kot nacionalni šport nadaljuje sogovornica. Za ustvarjalca je dobro, da si okoli sebe zgradi bazo podpore in da ob enem živi v zavedanju, da bo deležen tudi kritike. Morda še posebej, če ustvarjalec izhaja iz manjšega kraja.
»Vsem ne more biti tvoje ustvarjanje všeč in niti ne vem, zakaj bi tako moralo biti. Nekateri tudi ne razumejo tega, kar počnem. Z vpisom v srednjo šolo sem odšla v Ljubljano, to pa je tudi mesto, v katerem živim in delam. V Kočevju imam prijatelje, briljantne kreativce in umetnike, zaradi katerih sem danes tudi tukaj, kjer sem. Tako da imam na “okolico” več pozitivnih pogledov. Sicer ima Kočevje veliko nadarjenih vizualnih umetnikov, izumiteljev, likovnih teoretikov …«
Navdih v »čudnih« zgodbah
Vsak ustvarjalec ve, kako je dobro delo odvisno od ustvarjalne moči, od navdiha. Če tega ni, se s silo težko ustvari nekaj izjemnega. Urško v ustvarjalnost vržejo »čudne« zgodbe iz področja psihologije. Fotografinja je velika ljubiteljica psihologa Carla Junga, ki se je v svojem delu oddaljil od Freudove teorije psihoanalize. Navdušujeta jo tudi evropska režiserja Federico Fellini, eden največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov in Paolo Sorrentino, njegov film The Great Beauty iz leta 2013 je prejel oskarja, zlati globus in nagrado bafta za najboljši tujejezični film.
»Navdih črpam tudi na zadnjih izdihljajih bivše juge ter ob poslušanju zgodb o socializmu. Spremljam modo po celem svetu in vse, kar je z njo povezano; obravnavam lepotne ideale; hodim po razstavah in delam zapiske oz. si zapisujem misli. Moj proces se začne v glavi, ker sem vizualni človek, si vedno pred snemanjem/fotkanjem oblikujem moodboard ter napišem scenarij. Nisem tip fotografa, ki nosi s seboj fotoaparat in hrepeni po največjem objektivu. Bolj kot svetlobi se posvečam izraznosti v fotografiji. Lovim ravnovesje med naročniško/oglaševalsko fotografijo in avtorsko/umetniško fotografijo,« nadaljuje Urška.
V ospredju njenih fotografij je žensko telo, ki jo predstavi kot neodvisno pojavo. Spogleduje se s provokativnostjo, a hkrati je na fotografijah vidna milina. »Zapeljivost obravnavam z ženskega stališča, ustvarjam močne podobe žensk, ki so osvobojene okvirjev moškega pogleda in si tako lahko lastijo svojo moč.«
Vogue in Helmut
Motivi slovenske fotografinje so prepričali tudi modno revijo Vogue, na kar je ustvarjalka neopisljivo ponosna. Vsak človek, ki dela in ustvarja, potrebuje potrditev. In vizualna umetnica ga je – z objavo fotografij v tej modni bibliji – dobila.
Primerljiv ponos je občutila ob začetku njenega projekta HELMUT. Gre za platformo ki na enem mestu združuje strokovnjake s področja fotografije in vizualnih komunikacij v namen skupnega soustvarjanja kreativnega okolja, širjenja umetnosti in kulture ter podpore novim in obstoječim avtorjem. Platforma je podprta s strani ministrstva za kulturo in je dobila ime po nemškemu ikoničnemu fotografu Helmutu Newtonu, ki so ga radi poimenovali tudi romantični provokator. Umetnica je Newtonova velika ljubiteljica in fotograf bi bil zagotovo ponosen na Urško, ki ga – poleg njegovih del – dela večnega.
Fotografinja težko izpostavi, katera fotografija je njena najljubša, saj gre za celo serijo fotografij oziroma pripoved modne zgodbe. Modna zgodba pa se dobro odvije le z ubrano ekipo.
»Pri modni fotografiji gre za sodelovanje s celotno ekipo in res moraš imeti srečo, da najdeš te ljudi. Ekipo posameznikov, ki že v tonu tvojega glasu prepoznajo, kaj si želiš, da naredijo in točno to naredijo. Preprosto dihajo s tabo. Našla sem to ekipo in včasih od navdušenja komaj zaspim,« v smehu pove simpatična sogovornica. In za konec z navdušenjem izpostavi projekt z glasbeno skupino Mrfy, kjer se že na fotografiji vidi, kako dobra energija se je ustvarjala tekom celotnega fotografiranja.
Ustvarjalka je predvsem ponosna na premike, ki jim je priča. Da svoje avtorske fotografije, umešča v galerijske prostore in širi zavedanje, da modna fotografija spada na stene galerij.