Poslanci so včeraj opravili prvo obravnavo predloga zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, katerega namen so ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine. Tako v koaliciji kot opoziciji so se strinjali, da je treba rokodelstvo sistemsko urediti, imajo pa v opoziciji več svojih predlogov rešitev.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan je v DZ pojasnil, da področje rokodelstva v Slovenji še ni urejeno in da je predlog zakona nastajal vrsto let. Delovna skupina je bila vzpostavljena leta 2018, delo je sklenila leta 2021. Prejšnja vlada je na podlagi njenih izsledkov pripravila osnutek, aktualna vlada pa je ta osnutek nadgradila in uskladila, je poudaril Židan.
V oblikovanje predloga so bili po njegovih besedah vključeni vsi nosilci podpornega okolja rokodelstva; poleg ministrstva še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Slovenski etnografski muzej.
Predlog uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oz. s podeljevanjem naziva priznani rokodelec, ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to naj bi skrbela OZS. Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in to z njihovim terminološkim poimenovanjem.
Na podlagi zakona naj bi bil pripravljen dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva.
Predvideno je tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti Zdusa in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju.
Jože Tanko, SDS: Predlog zakona ne rešuje težav rokodelstva
Predstavitev poslanskih stališč so odprli v SDS, kjer so prvo branje tudi zahtevali. Kot je povedal Jože Tanko, podpirajo pristop k zakonski regulaciji rokodelstva, “saj je skrajni čas, da se uredi to področje, ki je pri mnogih rokodelskih dejavnostih podvrženo počasnemu zamiranju in umiranju”. Je pa poslanec ocenil, da predlog zakona ne rešuje težav rokodelstva, zato bo njihova podpora v nadaljnjem zakonodajnem postopku odvisna od popravkov predloga.
Med drugim je podvomil o predvideni podelitvi pristojnosti OZS. V SDS bi za te aktivnosti raje zadolžili nacionalni rokodelski center s sedežem v Ribnici. Vodil bi ga direktor, nalogo razvojnega in nadzornega organa pa bi imel konzorcij s predstavniki rokodelskih centrov. Vodja konzorcija bi bil neke vrste prvi nadzornik. Zavzel se je tudi za razmislek o dodatnih stimulativnih ukrepih, denimo zvišanju normiranih stroškov za rokodelce na 100 odstotkov ali kakšni dodatni olajšavi zanje. Možnost vidi še v ničelni ali močno znižani stopnji davka na dodano vrednost za rokodelske izdelke.
Da predlog zakona pomeni korak v pravo smer, a ga bo treba še nadgrajevati, se je strinjal Jožef Horvat (NSi). Tudi on je menil, da so potrebni popravki v smeri davčnih spodbud. Poudaril je še, da se glede na predlog zakona zdi, da je rokodelstvo zgolj za ljudi iz tretjega življenjskega obdobja, v resnici pa da je tudi za mlade.
“Rokodelstvo predstavlja pomemben del naše kulturne dediščine, hkrati pa je tudi majhen, a pomemben del slovenskega gospodarstva. Njegova raznolikost je široka, identificiranih je več kot 70 različnih rokodelskih panog. Mnoge med njimi imajo pozitivne učinke na razvoj turistične ponudbe, pa tudi za ohranitev medgeneracijskega sodelovanja,” se je za predlog zakona zavzela Bojana Muršič (SD).
Veseli so ga tudi v Svobodi. Aleš Rezar je ob tem izrazil upanje v premike na nekaterih podpodročjih. Z naslova nadgradnje znanj pri rokodelcih se lahko namreč po njegovih besedah odpirajo možnosti za samostojne podjetniške poti. “Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da je lahko podjetniško rokodelstvo gonilo razvoja kulturnega turizma. Prepričani smo, da je prav to področje, ki mu bo treba v prihodnosti nameniti več pozornosti, pri tem še posebej izstopa socialno podjetništvo, pomemben vidik je povezan z omogočanjem zaposlitve invalidov,” je sklenil.
V Levici stališča niso predstavili, skozi poslansko razpravo, ki je sledila, pa je bilo z vseh strani slišati, da je zakon potreben, a ga bo treba še dodelati.