Dileme ni več. Prvega oktobra letos bo vse nared, da bo prvič po 50-ih letih po železniški progi med Ljubljano in Kočevjem zapeljal potniški vlak. To je včeraj med pristankom na železniških postajah v Grosupljem, Dobrepolju, Velikih Laščah, Žlebiču, Ribnici in Kočevju dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtove, ki si je skupaj z državnim sekretarjem Alešem Miheličem in Dušanom Mesom, generalnim direktorjem slovenskih železnic, ogledal potek zadnje faze del nadgradnje železniške proge Grosuplje-Kočevje. Ta obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni progi ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov.
»Dela so v sklepni fazi in po tem, kar smo videli, ni več nobenega razloga, da ne bi poldrugo leto po tem, ko je na isti razdalji začel peljati tovorni vlak, stekel tudi potniški promet. Kraji, skozi katere smo se pripeljali do Kočevja, so res lepi. Prepričan sem, da se bodo s tem strinjali tudi drugi obiskovalci zelene pokrajine, ob pogledu iz sodobnih vlakov Stadler, ki so jih prejšnji teden začeli preizkušati v Sloveniji. Poleg potniškega prometa naj bi vlak od Kočevja do Ljubljane peljal 70 minut, posodobitev proge pa je tudi velika pridobitev za tovorni promet,« so poudarili župani v pogovoru z ministrom in izpostavili težave z dotrajano cesto, ki jo bo železniški promet precej razbremenil.
Vlak bo na relaciji od Kočevja do Ljubljane vozil devetkrat na dan, v obe smeri, od tega bodo tri hitre linije, kjer ne bo prestopanja in bo zato vlak potreboval le uro vožnje, na ostalih šestih linijah pa bo potrebno prestopanje v Grosupljem na vlak, ki bo pripeljal iz novomeškega območja, kar bo vse skupaj naneslo na približno 70 min vožnje.
Celoten projekt prenove kočevske železniške proge bo terjal nekaj manj kot sto milijonov evrov
Prenova kočevske železnice sicer poteka od leta 2008. Prvih 26 kilometrov proge odseka Grosuplje-Ortnek so za potrebe tamkajšnjega skladišča blagovnih rezerv prenovili do leta 2011, leta 2013 je sledila nadgradnja devetkilometrskega odseka Ortnek-Ribnica, leta 2016 pa od Ribnice do Kočevja. V tretji gradbeni fazi so progo tehnično posodabljali z izgradnjo nivojskih prehodov, namestitvijo zapornic in nakupom opreme. Celotna prenova proge bo stala nekaj manj kot sto milijonov evrov.
Sicer so progo za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga in prevoza lesa začeli graditi 22. maja 1892, prvi vlak pa je po njej peljal že 24. julija 1893. Redni promet je stekel naslednji dan po odprtju. Po progi je bilo v najboljših časih na leto prepeljanih 170 tisoč ton premoga in 134 tisoč ton lesa. Vzporedno je potekal tudi potniški promet, a mu je po rekonstrukciji ceste Škofljica-Kočevje, leta 1963, začelo jemati sapo, sedem let pozneje pa je bil dokončno ukinjen.
(mgć)