Na Kočevskem je znanih veliko kraških jam, veliko je tudi takšnih, ki še niso odkrite. Zaradi tega je to območje pripisano na seznam kraških dežel. Zagotovo najbolj poznane med vsemi jamami so Željnske jame, imenovane tudi Ciganske jame, saj so v njej svoj čas prebivali Romi.
Sistem jam se prične z velikim naravnim mostom, pod katerimi ležijo ostanki arheoloških izkopavanj, ki jih je med leti 1971-1976 vodil dr. Mitja Brodar. Poleg najdb iz mlajših arheoloških obdobij je odkrili bogate najdbe iz časa iztekajoče se zadnje ledene dobe: kamnita in koščena orodja ter ostanke ledenodobnih živali.
Leta 2018 in 2019 so sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU mokro presejali del izkopanih jamskih usedlin na nasipu pred jamo in našli drobne najdbe, ki so jih izkopavalci spregledali. “Takrat smo izvedli manjšo raziskavo na nasutju sedimentov, ki jih je pred petdesetimi leti Mitja Brodar med svojim sistematičnim izkopavanjem nasul pred jamo, ” je ob odprtju razstave z uvodnim predavanjem v Pokrajinskem muzeju Kočevje z naslovom Ciganska jama, paleolitsko najdišče s konca ledene dobe, povedal avtor razstave je dr. Matija Turk, znanstveni sodelavec ZRC SAZU. Razstava je nastal v sodelovanju Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Narodnega muzeja Slovenije in Pokrajinskega muzeja Kočevje, na njej pa so prikazani izsledki Brodarjeva izkopavanj; okolje in življenje ledenodobnih lovcev, ter izbrane arheološke in paleontološke najdbe.
Še naprej veliki izziv
Izkopane kosti pričajo o različnih živalskih vrstah : alpskega svizca, severnega jelena, volka, kune, bobra, jelena, rjavega medveda. Najlepši del jam je kapniška dvorana, na koncu jam, ki danes ni dostopna. Rudniški potok je namreč iz nekdanje separacije prinesel ogromne količine premogovnega prahu. Ciganska jama (tudi Željnska jama) pri Kočevju je eno izmed redkih paleolitskih najdišč, odkritih na Dolenjskem. Za raziskovalce še ostaja veliki izziv. “Bolj kot gremo globje v jamo, je sicer manjša verjetnost povsem novih najdb, a te, ki so doslej najdene, so pozorne novih raziskovanj, ” je še dejal dr. Turk.
Sistem Željnski jam je skozi čas služil tudi za druge namene, med drugim za obrambne, v času turških upadov, med drugo svetovno vojno so se v njej skrivali domačini. Tudi med osamosvojitvijo so za nekaj dni varnost v jamah poiskali okoličani.
(mgć)