fbpx
E-UTRIP
Se bo žična ograja res poslovila?
Featured Novice Občina Politika

Bo (res) padla žična ograja na Kolpi?

Ograja na meji s Hrvaško se je po oceni novega premiera dr. Roberta Goloba izkazala za neučinkovito, zato je v času pred aprilskimi volitvami napovedal njen umik. Sedem let prej pa je, med drugimi, takratni avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz pozdravil slovenski ukrep, predsednik slovenske vlade je bil dr. Miro Cerar in poudaril, da je cilj teh ukrepov, da tisti, ki »nimajo možnosti za azil, tudi ne pridejo do srednje Evrope«. Kaj se je vmes dogajalo?

Se je rezilni žični ograji, ki jo je ob meji na Kolpi kasneje skoraj povsod nadomestila panelna ograja, iztekel čas? Če je bila nameščena res zato, da bi deželo na sončni strani Alp in s tem tudi del stare celine kolikor toliko zaščitila pred imigrantskim valom, ki sodeč po medijskih poročilih znova pridobiva zagon, potem je bil njen smoter delno upravičen, bi to pregrado zagotovo ocenili (vsi) vladajoči politiki. Opozicija pa … No, bomo videli, kako bo res ravnal komaj ustoličeni premie.

Vse je ustavilo, migranti pa so šli čez

»Žico z “rezili”, ki ne samo, da nas bo dodatno ogradila od sosednjega hrvaškega brega (s katerim živimo v velikem sožitju), je tudi nevarna! Nevarna za ljudi, nevarna za živali. In ravno živalski svet je v naši krajih najštevilčnejši. Pisana paleta divjadi dnevno prehaja Kolpo, se ob njej pase in napaja. Turizem bo z žico dobil strel v obe koleni. Želimo samo pravico, da v demokratični ureditvi na glas povemo svoje mnenje,« so številni apeli vladi (Cerarjevi in kasneje tudi Šarčevi, Janševa se s tem zaradi korona virusa – kdo pa je sploh zadnje dve leti govoril o migranith – ni niti ukvarjala) proti žici in dodatnemu ograjevanju bregov Kolpe, prebivalcem od Osilnice do Metlike, vzdolž mejne reke.

»Na začetku, ko se je le govorilo o velikem valu migrantov, ki so bili namenjeni v Evropo, mi je žica predstavljala neko varnost. Po postavitvi žice in spoznanju kako je z migranti, pa sem spremenila mnenje.

Odpoved porok

Žica ne služi svojemu namenu, saj je marsikje ni, je poškodovana, jo preplezajo … pa tudi migrantski val ni tako velik, kot smo menili, da bo,« od nove vlade osilniška županja Alenka Kovač pričakuje, da bo odstranila ograjo. Naštela je vrsto primerov, ki so v marsičem ustavili dotedanje življenje in navade ljudi v občini, med drugimi tudi poroke v idiličnem delu občine, tik ob meji, so ustavili, saj kdo naj skoči v zakonski stan v žični ograji. Pravi tudi, da bilo prav, da bi se ljudem, ki so jim na zasebna zemljišča postavili ograjo, oddolžili in jim ob odstranitvi ograje ponudili ograjo v trajno last. To bi si želeli vsi lastniki, saj bi si z ograjami ogradili vrtove pred divjadjo in bi negativno izkušnjo spremenili v nekaj dobrega, koristnega.

Žica naj ostane občinam

Postavitev žice in panelne ograje, dodaja kočevski župan, je globoko zarezalo v vsakdanje življenje vseh prebivalcev ob Kolpi. Ne samo, da se je zmanjšal obseg turistične dejavnosti, ovire so onemogočale normalno sobivanje ljudi na obeh bregovih Kolpe in tudi povzročale škodo okolju.

Tudi Nataša Letig Žagar, predsednica TŠD Kostel si želi povrnitev prejšnjega stanja in normalizacijo življenja, ki si jo vsi še kako želimo. Že dolgo pa je jasno, da se vprašanje ilegalnih prehodov meje ne rešuje uspešno z izgradnjo zidov, temveč s tesnim medsebojnim sodelovanjem pristojnih organov (policija) med državami in s striktnim varovanjem zunanje meje EU. Odstranitev žične ograje z zadovoljstvom pozdravljajo tudi v občinah Črnomelj in Metlika, čeprav vedo, da to ne bo takoj. Da do tega res pride, si bodo prizadevali, da ograja ostane lokalnima skupnostnima za druge potrebe.

Škarje ima v rokah torej vlada. Števec do izpolnitve predvolilne obljube se je začel vrteti. Ali – in kdaj – se bo ustavil?

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki