Spodnji primer temelji na znanstvenem poskusu. Znanstveniki so z isto količino zemlje napolnili dve posodi, široki približno toliko kot krožnik za sladico. Nato so v vsako posodo posadili triindvajset travnih semen in vanju dodali isto količino gnojila. Postavili so ju v rastlinjak, tako da nista bili preveč oddaljeni, s čimer so zagotovili, da med klitjem vsaka dobiva enako količino sonca na dan in uživa v istih temperaturnih pogojih.
Ob posodi so govorili negativne besede …
Raziskovalci so trikrat na dan izmenično hodili do posod. Edina razlika je bila v tem, da so pred prvo posodo uporabljali zelo negativne, napadalne besede… »Tukaj nikoli nič ne bo zraslo, nič se ne bo zgodilo, iz tega ne bo nikoli vzklila trava, res dvomim, da je ta zemlja rodovitna, pa tudi če bo kaj zraslo, se bo posušilo in umrlo…«
… in pozitivne
Pred drugo posodo pa je bil, nasprotno, njihov nagovor zaupljiv, besede pa prijetne. Govorili so samo zelo pozitivne stvari o klitju in o možnostih, da bodo videli, kako bo trava zrasla. »Komaj čakam, da vidim kako bo trava zrasla, to bo neverjetno! Kako lepo vreme je, ravno prav toplo je, in to bo semenom pomagalo pri klitju. Imam smisel za vrtnarjenje in vse, kar posejem, lepo uspeva…«
Kaj so pokazali rezultati?
Dva tedna pozneje je bila v dobro znanem Time Magazin objavljena fotografija obeh posod. Ni treba posebej poudarjati, da so iz prve, ki je bila izpostavljena negativnim komentarjem, zrasla le dva ali trije majhni poganjki. Medtem, ko je bila druga polna trave, zelene, goste, lepe, močne in visoke trave, globoko zakoreninjene v zemljo.
Sedaj veste: naše besede oddajajo vibracije. Enako velja za naše vedenje. Če imajo besede takšen vpliv na semena, potem si predstavljajte, kakšen učinek imajo lahko na ljudi! Prav zato moramo biti pozorni tako na notranji dialog kot tudi na besede, ki jih namenjamo okolici.
Zakaj ne bi začeli že danes?
S.K.