E-UTRIP
Featured

Prehod v bolj zelen vsak dan prispeva tudi h okrevanju po krizi

(Foto: http://kemija56.splet.arnes.si/tehnisko-varstvo-okolja/)

Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb, ki jih izvajajo in načrtujejo države, stanejo veliko manj kot bodo škode zaradi ekstremnih pojavov kot so poplave, požari, bolezni in drugo. Samo pravočasno ukrepanje lahko te škode zmanjša. Hkrati pa lekcije iz pretekle krize kažejo na to, da so zelene finančne spodbude pogosto boljše kot tradicionalne. Kratkoročno ustvarijo več delovnih mest, dolgoročno pa ustvarijo prihodke in prihranke kot ugotavljajo mednarodne analize.

V Sloveniji že spodbujamo veliko ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v okviru kohezijske politike iz sredstev Sklada za podnebne spremembe in prispevka za učinkovito rabo energije ter drugih. Samo za ukrepe, ki jih spodbuja Eko sklad, je ocenjeno, da je potrebnih letno 5.000 delovnih mest, skupaj s posrednimi učinki pa celo 7.800. Med ukrepi za hitro okrevanje so zelo pomembni tisti, ki jih izvajajo občine.

Izvajanje ukrepov po sektorjih

Zadovoljni smo lahko pri izvajanju naslednjih ukrepov, ki so pomembno prispevali k zmanjševanju emisij TGP v zadnjem obdobju: energetska prenova stavb v gospodinjstvih in javnih stavb v občinah, ločeno zbiranje odpadkov in posledično zmanjšanje količine odloženih biorazgradljivih odpadkov. Pomembno je tudi to, da se je znatno povečal učinek spodbud za energetsko prenovo stavb v javnem sektorju, saj je bilo za 100 EUR naložb v energetsko prenovo javnih stavb potrebnih 38 EUR nepovratnih sredstev, kar je za 26 EUR manj kot v letu 2015, k čemur so največ prispevale občine. Država pa pri prenovi stavb v državni lasti ne dosega svojih ciljev, prenoviti bi morala 3 % površine letno, realizacija pa je okrog 1,2 %.

Sektor industrije je bil dolga leta zapostavljen, napredek je bil dosežen leta 2018, ko je Eko sklad prvič razpisal nepovratna sredstva za to skupino. Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE) v industriji bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij.

Največje vrzeli so pri izvajanju ukrepov na področju prometa, zlasti izgradnje železniške infrastrukture ter spodbujanja javnega prometa. V letu 2018 so se poslabšali praktično vsi kazalci prometa, ki jih spremlja Podnebno ogledalo: specifične emisije novih in vseh vozil, število potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu (JPP), delež železniškega prometa v tovornem prometu. Napredek pa je opazen pri projektih trajnostne mobilnosti, ki jih pripravljajo občine za financiranje v okviru spodbud sedanje finančne perspektive, ter pri uvajanju enotne vozovnice za javni potniški promet.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki