V letu 2021 je bilo na kazenskih sodiščih pravnomočno obsojenih za 19 % več polnoletnih in za 23 % več mladoletnih storilcev kot v letu pred tem. Najpogosteje obsojeno kaznivo dejanje med polnoletnimi osebami je bila s 15-odstotnim deležem tatvina, kažejo podatki SURSA.
Na kazenskih sodiščih je bilo v letu 2021 pravnomočno obsojenih za 19 % več polnoletnih storilcev kot leto prej, kar je bilo posledica omejitvenih ukrepov med epidemijo covida-19. V letu 2020 je bilo poslovanje sodišč namreč močno omejeno (večja odsotnost osebja z dela, nezmožnost pristopa obdolžencev in drugih vabljenih idr.). Sodišča so opravila manj obravnav, kar je prispevalo k manjšemu številu pravnomočnih sodb. V letu 2021 je po drugi strani delo sodišč zastalo le za krajši čas, posledično je bilo pravnomočno rešenih tudi več sodb.
Tatvina je bila najpogostejše kaznivo dejanje tako med polnoletnimi kot med mladoletnimi obsojenimi povzročitelji
Polnoletne osebe so bile najpogosteje obsojene za tatvino in veliko tatvino (20 %), ponarejanje listin (12 %), ogrožanje varnosti (7 %), goljufijo (7 %) in lahko telesno poškodbo (5 %). Ta kazniva dejanja so predstavljala nekaj več kot polovico (51 %) vseh kaznivih dejanj, ki so se končala z obsodbo.
Največ obsojenih je bilo pri kaznivih dejanjih zoper premoženje; pri teh so bile najpogostejše tatvine (40 %) in goljufije (20 %). Ti dve kaznivi dejanji sta predstavljali 60 % obsodb, povezanih s kaznivimi dejanji zoper premoženje.
Za ponarejanje listin, ki je zajemalo 90 % obsodb med kaznivimi dejanji zoper pravni promet, je bilo obsojenih 694 polnoletnih storilcev.
Za kazniva dejanja zoper javni red in mir so bili storilci najpogosteje (v 48 %) obsojeni zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Takšna obsodba je bila izrečena 253 polnoletnim storilcem.
Največji delež obsodb za kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine je imelo ogrožanje varnosti (82 % oz. 408 polnoletnih oseb), pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo pa lahka telesna poškodba (77 % oz. 293 polnoletnih oseb).
V okviru kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so bili za nasilje v družini večinoma obsojeni moški (99,5 % oz. 226 moških), pri obsojenih za odvzem mladoletne osebe pa je prevladoval delež žensk (100 % oz. 8 žensk).
Najdaljše kazni izrečene moškim za uboj
Najstrožja kazenska sankcija, nepogojna zaporna kazen nad 10 let, je bila v 2021 izrečena petim moškim, obsojenim za kazniva dejanja uboja, umora in posilstva.
Denarna kazen je bila najpogosteje določena pri kaznivih dejanjih ogrožanja varnosti (113-krat), predrzne vožnje v cestnem prometu (81-krat) in tatvine (54-krat).
Varnostni ukrep brez izreka kazni je bil izrečen v 51 primerih, najpogosteje (10-krat) zaradi nasilja v družini.
Največji delež obsojenih v jugovzhodni Sloveniji
Na ravni celotne Slovenije je bilo v letu 2021 pravnomočno obsojenih 2,8 osebe na 1.000 prebivalcev, med statističnimi regijami pa je izstopala jugozahodna Slovenija s 4,6 obsojene osebe. Na občinski ravni je bil delež obsojenih enak slovenskemu povprečju v šestih občinah, v 56 občinah je bil višji, v 144 občinah pa nižji. Največ obsojenih oseb na 1.000 prebivalcev je bilo v občinah Kočevje (8,8 osebe), Škocjan (8,2 osebe) in Šentrupert (8,2 osebe).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
SURS.