fbpx
E-UTRIP
Anže Bertoncelj, soorganizator Žive knjižnice v ribniškem gradu
Featured Kultura Novice Zanimivosti In zabava

Živa knjižnica v Ribnici

V Ribnico prihaja Živa knjižnica, projekt, ustanovljen leta 2000 na Danskem, ki pomembno prispeva k strpnosti, razumevanju drugačnosti in odprtosti družbe, kar so tudi temeljne vrednote Unesca. Kako? Z dialogom, ki gradi mostove, ruši meje, ustvarja vezi. Pogovarjali smo se z Anžetom Bertoncljem, socialnim delavcem, ki je prvo Živo knjižnico organiziral pred štirimi leti in je soorganizator Žive knjižnice v ribniškem gradu, ki bo potekala 27.
avgusta, od 10. do 14. ure, v sodelovanju z Rokodelskim centrom Ribnica in Knjižnico Miklova hiša.

Anže, zakaj Živa knjižnica? Kaj vas je pritegnilo k temu projektu?

Ideja Žive knjižnice je zame ena najboljših idej, kar sem jih slišal, saj verjame v vse, v kar jaz kot človek in socialni delavec verjamem, da se lahko s pogovorom odpirajo srca in premagajo vse ovire. Prvo Živo knjižnico sem organiziral v Radovljici, v okviru društva Šent, potem pa sem začel delati v rodnem Kranju, saj sem želel na ta način nekaj dobrega vrniti mestu, v katerem sem odraščal. To je bilo ravno v času, ko so v sosednji vasi Šenčur s traktorji protestirali proti begunskemu centru. Jaz traktorja nimam in sem si rekel, da se bom proti temu boril na simbolni ravni, z dialogom (smeh).

Kakšen je bil odziv obiskovalcev na vašo prvo Živo knjižnico, ki je bila takrat, pred štirimi leti, pri nas precej neuveljavljen projekt?

Jaz sem bil resnično presenečen nad tako velikim odzivom. Ljudje so prihajali iz vse Slovenije. Očitno so potrebovali nekaj novega, drugačnega. Imeli smo zanimive žive knjige in interes je bil res ogromen  s strani bralcev. Mislim, da smo imeli takrat 26 živih knjig in vse so bile skoraj ves čas zasedene.

Kako pravzaprav poteka Živa knjižnica?

Živa knjižnica deluje na način kot knjižnica, le da so knjige ljudje s svojimi zgodbami, tako imenovane žive knjige. Žive knjige so osebe, ki so v družbi pogosto zaznamovane s predsodki, stereotipi ali pa opravljajo kakšen nenavaden poklic. 

Bralec, ki si želi izposoditi določeno živo knjigo, pride do pulta, za katerim stoji knjižničar. Na pultu je seznam živih knjig, ki so na voljo. Bralec si izposodi živo knjigo za pogovor za določen čas, to je pol ure, ali največ 45 minut. Pogovor poteka iz oči v oči, na stolu ali na klopci v parku in je bolj intimne narave. Živo knjigo lahko sprašujemo vse, kar nas zanima, vprašanja pa morajo biti spoštljiva.

Pogovor poteka iz oči v oči. FOTO: Arhiv Živa knjižnica.

Katere žive knjige najbolj pritegnejo bralce?

Vedno je bilo veliko zanimanja za bivšega samomorilca, pa tudi poliamornega moškega, torej moškega, ki ima dogovorjeno razmerje z več ženskami; bralce pritegnejo tudi zanimivi poklici, na primer eksorcist, pa tudi ljudje z duševnimi težavami. Najbolj zasedene žive knjige pa so bile osebe, ki so preživele koncentracijska taborišča.

Je težko dobiti žive knjige?

Odvisno od teme, določene profile ljudi je težko dobiti, na primer žrtve nasilja, tudi ljudi, ki imajo težave z neplodnostjo, kar pomeni, da so določene teme v naši družbi še vedno tabu.

Sicer pa so žive knjige v veliki meri pripravljene sodelovati.  

Organizirali ste že deset Živih knjižnic. Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

Spominjam se zadnje Žive knjižnice, na kateri je sodelovala gospa Sonja Vrščaj, ki je preživela Auschwitz. Njeno zgodbo smo vsi poslušali odprtih ust. Tudi veliko staršev je pripeljalo svoje otroke, da bi jo spoznali. Očitno so tudi oni čutili, da je to ena zadnjih priložnosti, da se lahko z njo pogovarjajo. Gospa je letos umrla. To, da vidim mlade, ki se pridejo pogovarjat, je zame nekaj najlepšega.

Zapomnil sem si tudi ljudi, ki so imeli po pogovoru solzne oči. Ko vidiš, kako jih je presunil pogovor in da so doživeli nekaj, po kar niso prišli, ampak so to dobili, je res lepo.

Na plano pridejo številna čustva. FOTO: Arhiv Živa knjižnica.

Kakšna Živa knjižnica nas čaka v Ribnici?

Vesel sem, da se Živa knjižnica seli tudi v manjša mesta, kar je v Sloveniji novost. Potrudili se bomo, da bomo v Ribnico pripeljali zanimive žive knjige za širok spekter bralcev, naj omenim le nekatere: oseba, ki govori z dušami umrlih, televizijska osebnost, gej, mati hčere, ki je storila samomor… Pridite in spoznajte ljudi z njihovimi zanimivimi življenjskimi zgodbami. Presenečeni boste nad tem, kaj vse se lahko naučite iz pogovora.

Maruša Novosel

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki