V priljubljenem kulinaričnem tekmovanju MasterChef Slovenija je v tokratni sezoni slavila ženska, Dolenjka Zala Pungeršič. Simpatična mojstrica si je vzela čas tudi za naša vprašanja. 23-letnica iz Šmarjeških Toplic je prijavo za tekmovanje oddala le pet minut pred koncem prijav in očitno ji je bila zmaga usojena. Veseli smo, da si je vzela čas tudi za naša vprašanja.
Prihajate iz relativno majhnega kraja, kako kulinarično bogato je vaše okolje?
Naša občina Šmarješke Toplice je izredno naravno bogastvo. Izvir termalne vode, rodovitne njive, travniki; pa tudi ambiciozni ljudje vestno pripomorejo tudi k kulinarični širini kraja. Tako lahko na tem območju najdemo odličnega mlinarja, čebelarja, kar nekaj kmetov, vinogradnikov. Iz tako kvalitetnih sestavin pa lahko zakuhaš le vrhunsko kulinariko, kar dokazujejo lokalna gostišča.
Nad kuhanjem ste se navdušil doma. Ste zdaj z zmago postali glavna kuharica v družini? Kaj ste morali po zmagi pripraviti domačim?
Moram priznati, da je glavna kuharica v družini še vedno moja mami. V trenutnem hitečem tempu življenja, si ona še vedno največkrat vzame čas, da pripravi obrok za celo družino. Jaz pa potem kuhanje prevzamem za raznorazna slavja, posebne priložnosti, praznike. Takrat poskušam hrano povzdigniti na drug nivo – si vzamem več časa, načrtujem meni, iščem ideje, da nastanejo dobre kulinarične kreacije.
Kakšni so bili odzivi vaših bližnjih? Vas je morda kdo že začel “snubiti” v kulinaričnem smislu?
Odzivi mojih bližnjih so bili nadvse pozitivni – veselje, ponos, radost. Moj dosežek je postal glavna tema pogovora, neglede na to, kje sem. Čestitke še vedno dežujejo in hvaležna sem, da so mi bližnji med samim procesom Masterchefa stali ob strani, sedaj po koncu, pa je ta opora še večja. Dobila sem že tudi nekaj ponudb, takšnih in drugačnih.
Katere lokalne sestavine najraje uporabljate v vaši kuhinji in za katere menite, da so spregledane? Kaj bi pripravili iz lokalnih sestavin, ki so značilne za naše območje?
Največkrat se v moji kuhinji še vedno znajdejo raznorazna moka in žita iz Mlina Košak. Zelo rada posežem po njihovemu ajdovemu zdrobu, za katerega menim, da se v slovenski kulinariki še vedno ne uporablja dovolj. Je bolj zdrava različica navadnega pšeničnega zdroba in ponuja številne možnosti uporabe – na sladko ali slano. Lahko ga pripraviš kot prilogo, kot glavno jed, toplega, hladnega, kremnega, čvrstega. Ideje, ki se mi porajajo so res raznovrstne. Kulinarično spregledan pa je tudi cviček, ki se ga ne uporablja samo za kisanje solate (smeh). Kvaliteten cviček s svojo kislino lahko marsikateri jedi, predvsem mesu, s pravim načinom uporabe doda tisto kislino, okus in piko na i. Tudi v prihodnje se bom trudila, da se lokalne sestavine – tudi ti dve omenjeni – povzdigneta na višji kulinarični nivo.
Če se vrneva v dan po zmagi, kakšen je bil ta dan? Kdaj ste sploh lahko prišli k sebi?
Dan po zmagi je bil zame zelo ležeren. Najprej sem nadoknadila tako potreben spanec, se spočila in napolnila baterije. Zatem sem svoje občutke in misli delila s svojimi najbližjimi. Mami pa mi je skuhala okrepčilno in zdravilno govejo juho. Da sem se lahko polno vrnila nazaj v »staro« življenje sem potrebovala kar nekaj tednov – med tem časom sem dobro premislila, kaj si želim v prihodnosti in naredila načrt za naprej.
Kje in kdaj bomo lahko okusili vaše jedi?
Med poletjem se bom pojavila v več krajih po Sloveniji na kulinaričnih javnih dogodkih. Prvi dogodek pa sem že soorganizirala v domači občini in obisk je bil res neverjeten. Nekaj kuham tudi na zasebnih druženjih. Seveda pa me le redno spremljajte na socialnih omrežjih, tako boste vedno na tekočem, kje se lahko srečamo v živo, malo pokramljamo in kaj dobrega pojemo.
