V uredništvo smo prejeli naslednje pismo “Začudenih staršev” osnovnošolcev OŠ Ob Rinži, ki se sprašujejo naslednje:
“Zanima nas sledeče: V soboto, 12. 11. 2020, je bilo nadomeščanje, v soboto 19. 12. 2020, bo pa že drugo nadomeščanje pouka. Na podlagi česa se nadomešča pouk, ki je bil izveden na OŠ Ob Rinži, saj glede tega ni nobenih objav v medijih, niti ne nadomešča nobena druga šola? Do sedaj so nadomeščale pouk vse šole v Sloveniji na isti dan. Glede na objave medijev naj se ne bi nadomeščalo podaljšanih počitnic v novembru. Prav tako je bilo v medijih objavljeno, da se skrajšuje ocenjevalno obdobje iz treh na enega ter da se naj ne bi ocenjevalo znanje, pridobljeno v času šolanja na daljavo. Ampak se tudi to dela. Prav tako je bilo objavljeno v medijih, da naj bi bil obseg snovi zmanjšan, vendar temu ni tako. Starši imamo službo, po svoji službi opravljamo pa še delo učiteljev, ki nalagajo ogromno snovi. Zakaj je samo naša šola tako posebna in kdo je za to odgovoren?”
S pismom smo se obrnili na ravnateljico omenjene osnovne šole Darjo Delač Felda, ki odgovarja:
»Razumemo, da je v teh, za vse nas zelo zahtevnih časih, težko najti odgovore na številna vprašanja, ki jih povzroča stalno in nenehno spreminjanje pravil in navodil, ki jih sprejemajo vlada R Slovenije in odgovorni na NIJZ. Na področju vzgoje in izobraževanja pa temu sledijo še nova navodila MIZŠ in priporočila Zavoda za šolstvo R Slovenije. Vse te spremembe so za nas ravnatelje in samo organizacijo dela na šoli precej težavne – stresne, se pa zelo trudimo, da bi jo skupaj z zaposlenimi izpeljali najbolj optimalno – učinkovito, tako za učence kot starše, ki imajo v trenutnih razmerah zelo veliko skrb in odgovornost doma.
V šolsko leto 2020/2021 smo vstopili z izobraževanjem po modelu B, kar je za vse šole v naši državi pomenilo, da moramo v skladu s šolsko zakonodajo in normativi redno izvajati obvezni in razširjeni program ter vse dejavnosti šole z omejitvijo pri oblikovanju oddelkov in skupin tako, da v času bivanja otrok v šoli pride do čim manj stikov med učenci in z upoštevanjem vseh varnih razdalj. Kako uresničiti vsa ta navodila, se je vsaka šola borila po svoje, saj smo šole zelo različno velike, imamo zelo različne šolske okoliše, različne stavbe, različno velikost prostorov ter različne lokacije v lokalnih okoljih.
Brez dodatnih sredstev in dodatne zaščitne opreme s strani države smo se morali spopasti s protokoli čiščenja in razkuževanja vseh prostorov šole ter ustvarjanja okoliščin, s pomočjo katerih smo preprečevali vdor epidemije v našo šolo.
V skladu z navodili MIZŠ in Zavoda za šolstvo RS smo se morali pripraviti tudi na izvajanje pouka na daljavo. Ponovno vsaka šola na svoj način in v skladu s svojimi možnostmi. Na naši šoli smo se odločili za spletne učilnice e-asistenta in pričeli z izobraževanjem zaposlenih in učencev.
Ob pričetku pouka na daljavo v oktobru za predmetno stopnjo se je na nivoju države razmišljalo o tem, kako bomo s pomočjo tedna pouka na daljavo in nato tedna jesenskih počitnic popolnoma spremenili naraščanje širjenja okužb ter bodo razmere postale obvladljive, v šolo pa se bomo lahko ponovno vrnili pa modelu B. Ker ni nič kazalo na izboljšanje stanja, so se na nivoju države odločili, da v osnovni šoli podaljšajo jesenske počitnice za en teden, ministrica je sprejela sklep o spremembi šolskega koledarja ter na novinarski konferenci povedala, da bomo izpadli teden že nekako nadomestili med šolskim letom.
Nato se je izobraževanje na daljavo nadaljevalo iz tedna v teden, zato se je ministrica za šolstvo odločila, da izda Sklep o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2020/2021 (Uradni list RS, št. 182/20 z dne 10. 12. 2020) z veljavnostjo 11.12.2020 in z naslednjo vsebino:
Vzgojno-izobraževalno delo po obveznem predmetniku se izvaja v enem ocenjevalnem obdobju, ki traja od 1. septembra 2020 do 24. junija 2021, razen za učence 9. razreda, ki se jim ocenjevalno obdobje zaključi 15. junija 2021.
Ocenjevanje znanja se izvaja pred učenci oddelka ali učne skupine, v času izobraževanja na daljavo pa lahko tudi individualno.
Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj dvakrat v šolskem letu oziroma najmanj enkrat v šolskem letu, če se tak predmet izvaja po fleksibilnem predmetniku. Pri predmetih, za katere predmetnik določa tri ali več ur tedensko, se znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu.
Pri ocenjevanju znanja iz posameznega predmeta učitelj uporablja različne načine ocenjevanja, pri čemer vse ocene ne smejo biti pridobljene le pisno, razen če pri predmetu, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve uri tedensko in se izvaja po fleksibilnem predmetniku, učenca ni možno oceniti več kot enkrat.
Kako se je na vse dogajanje v prvih štirih mesecih odzvala naša šola?
Kot prioriteto smo postavili ohranjanje kvalitete pouka in izvajanje učnih načrtov v skladu s pričakovanimi standardi znanja na dolgi rok, saj smo se zavedali, da so pred nami zimski meseci, ko je možnost, da se epidemija širi, večja. Prav tako smo se potrudili navezati kontakte z vsakim učencem in ustvariti okolje, v katerem bomo imeli hiter in enostaven pregled nad sodelovanjem učencev. Da bo pouk potekal čim bolj nemoteno, smo poskrbeli, da smo potrebe družin po računalniški opremi razrešili z razpoložljivo opremo na šoli ter pridobljenimi donacijami rabljene opreme. Za družine, ki takšne opreme ne morejo uporabljati, smo pripravili dnevno tiskanje in razpošiljanje gradiv ter vračanje gradiv na šolo. Odločili smo se, da je potrebno tretjino do polovico učnih ur izvajati preko videokonferenc (ocenili smo, da je več prevelika obremenitev za učence) ter vzpostavili vzporedno oddajanje vseh gradiv v spletne učilnice. Tudi za videokonferenčni del pouka smo vzpostavili okolje, kjer imamo pregled nad dnevno uravnoteženostjo videokonferenc za posamezen razred in onemogočanja istočasnega najavljanja več videokonferenc.
Za ohranjanje pouka na standardnem nivoju (priporočila Zavoda za šolstvo RS, da se standardi znanja ne smejo spreminjati v minimalne standarde znanja), smo ohranili temeljne vsebine z več preverjanja in utrjevanja znanja, saj pouk na daljavo ni primerljiv s poukom v učilnici, ko se učenci že v času pouka veliko naučijo v šoli in doma ponovijo ali dopolnijo osvojeno znanje. Z učitelji smo se na pedagoških konferencah preko videokonferenc pogovarjali o težavah in pomislekih pri podajanju učne snovi, z namenom, da bi bila učna razlaga za učence dovolj kvalitetna in razumljiva. Med učitelji smo vzpostavili zelo dobro sodelovanje, učitelji med seboj izmenjujejo primere dobre prakse in se drug od drugega učijo. Tako smo kot kolektiv glede veščin, kako izvajati pouk na daljavo iz dneva v dan boljši.
Poleg rednega programa učne pomoči smo pripravili obsežen dopolnilni program učne pomoči, v katerem sodelujejo številni učitelji naše šole in trenutno 82 učencev. V decembru smo vzpostavili učno pomoč še za 6 učencev, ki jo izvajajo sodelavci iz CŠOD Jurček. V januarju nam bodo na pomoč priskočili tudi sodelavci CŠOD Fara. Vsi izvajalci učne pomoči učencem, ki jim nudijo učno pomoč, dodatno razložijo učno snov v živo preko različnih spletnih kanalov ZOOM, Wiber…
Kako in zakaj smo se lotili ocenjevanja na daljavo?
Ker smo želeli, da ne bi otroci popolnoma izgubili občutka, da je tudi pouk na daljavo prava šola, smo želeli ocenjevanje znanja ohraniti. Očitno je bilo, da se epidemija ne bo tako hitro polegla in predvidevali smo, da se bomo v šolo vrnili šele po nekaj mesecih. Strokovno nesprejemljivo se je bilo prepustiti toku časa in čakati na pomlad ter nato učence pričakati in ocenjevati na velikih sklopih učne snovi. Sprejeli smo odločitev, da je za učence je lažje, če ocenjevanje izvajamo sproti, kolikor se le da.
udi pri obveznih izbirnih predmetih, ki jih izvajamo samo v prvem polletju, je bilo potrebno pridobiti ocene v skladu z veljavnim pravilnikom o ocenjevanju. Zato so strokovni aktivi pripravili kriterije in načrt ocenjevanj znanja do konca decembra. Velika večina učiteljev se je, poleg drugih načinov pridobivanja ocen (praktični izdelki pri likovnem pouku in tehniki, projektno delo pri kemiji…), odločila za izvajanje ustnega ocenjevanja preko videokonferenc. S tem smo dali učencem možnost, da se ob vnaprej znanih kriterijih dogovorijo za napovedano ustno ocenjevanje. Najprej so učitelji izvajali vsa ustna ocenjevanja, ki so bila napovedana že pred pričetkom pouka na daljavo, nato pa so pričeli z ocenjevanji učencev, ki so se z ocenjevanjem strinjali oziroma so se sami javili. Ob zadnjem poročanju učiteljev, kako poteka ustno ocenjevanje, učitelji niso poročali o težavah, nasprotno, učenci radi sodelujejo in se radi pripravijo ter dogovorijo za ocenjevanje.
Za pisna ocenjevanja smo ocenili, da jih ne moremo dovolj strokovno izvesti v novih pogojih dela, zato smo jih odpovedali za nedoločen čas. Šele, ko se bodo učenci ponovno vrnili v šole, bomo naredili nov mrežni načrt pisnih ocenjevanj, s katerim bodo učenci in starši pravočasno seznanjeni.
»Trditev, da na drugih osnovnih šolah v času pouka na daljavo ne ocenjujejo, preprosto ne drži.«
Trditev, da na drugih osnovnih šolah v času pouka na daljavo ne ocenjujejo, preprosto ne drži. Že novembra, ko smo smo se s pomočjo Zavoda za šolstvo RS srečali ravnatelji osrednjeslovenske regije, na katerem je sodelovalo 128 šol, se je izkazalo, da se je večina slovenskih šol odločila podobno kot smo se v danih razmerah na naši šoli in samo 5 od prisotnih šol je ocenjevanje znanja preložila na čas, ko se učenci ponovno vrnejo v šole.
Ministrica za šolstvo je s sklepom dve ocenjevalni obdobji združila v eno ocenjevalno obdobje, torej ga je podaljšala in hkrati ustrezno zmanjšala število ocen. Vendar bodo morali biti učenci do konca šolskega leta ustrezno ocenjeni pri vseh predmetih, kjer bodo morali imeti vsaj minimalno število ocen.
Sklep ministrice o spremembi šolskega koledarja in podaljšanju jesenskih počitnic v osnovni šoli ni prinesel željenega rezultata. Zdaj nam je vsem jasno, da bi bilo bolje, da bi takoj po počitnicah pričeli s poukom na daljavo in ne bi prišlo do mnogih nerešenih vprašanj. Naj povem, da še do danes ni znano, kako se bo teden dni podaljšanih počitnic nadomestil in če se sploh bo. Kolikor je nam znano, je ministrica ob podajanju informacije o podaljšanju jesenskih počitnic za en teden na novinarski konferenci novinarjem odgovorila: “Šolsko leto ne bo podaljšano, izpadle dneve bomo že nekako nadomestili do konca šolskega leta.” Zato menimo, da bo informacija o tem podana z okrožnico MIZŠ in navodilom, ko se otroci vrnejo v šole. Če ne prej, pa zagotovo do konca šolskega leta, ko bomo morali na MIZŠ pošiljati statistične podatke o realizaciji ur pouka.
V okrožnici MIZŠ štev. 6030-1/2020/90 z dne 5. 11. 2020 Izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela od 9. 11. 2020 je navedeno, da šola v času pouka na daljavo izvaja obvezni in razširjeni program, ne izvaja pa ekskurzij, plavalnega tečaja in kolesarskega izpita, lahko pa celo izvaja na daljavo šole v naravi v dogovoru s CŠOD. Šola lahko tudi prilagodi in zamenja vrstni red vsebinskih sklopov iz učnih načrtov, lahko prilagodi urnike in spremlja aktivnosti učencev.
Ker je v zadnjem tednu v oktobru odpadel že pripravljeni kulturni dan z ekološkimi vsebinami, ki je vezan na projekt EKO šole in smo ocenili, da bo težko izvedljiv tudi že zastavljeni naravoslovni dan ob tradicionalnem slovenskem zajtrku in dnevu slovenske hrane, smo dejavnosti obeh dni medsebojno prepletli in ustvarili nova dva dneva dejavnosti, kjer so se učenci srečali s temami, ki povezujejo kulturo, vzgojo za ohranjanje okolja in razvoj odnosa do zdravega prehranjevanja ter lokalno pridelane hrane. Izvajanje obeh dni dejavnosti smo načrtovali v daljšem časovnem obdobju in jih izvedli vzporedno s poukom, tako so se učenci s podanimi temami ukvarjali dalj časa, po korakih in aktivnosti izvajali po manjših delih. Nastopila pa je težava, kako ta dva dneva umestiti v obstoječi urnik. To, da smo ju zapisali na soboto, je bila zgolj trenutna organizacijska rešitev v e-asistentu.
Seveda pa je tudi res, da smo na ta način rešili več problemov. Lahko smo izpeljali dejavnosti v primernem času, jih razdelili na daljši čas in zmanjšali pritisk oziroma časovno obremenitev, do kdaj morajo biti izdelki narejeni in posredovani učiteljem. Hkrati smo na ta način pridobili dva dneva, ki jih bomo lahko kasneje umestili v pouk brez večjega stresa. Vsekakor nam bosta dneva še kako prišla prav, če bo potrebno podaljšane počitnice nadomestiti. V primeru, da ne bo tako, pa bomo skrbno pazili, da naši učenci v primerjavi z ostalimi učenci v Sloveniji, ne bodo imeli več dejavnosti ali pouka in tako ne bodo prikrajšani za prosti čas, ki jim pripada.«
M.K.