Z otvoritveno slovesnostjo v Dolenjskih Toplicah se zvečer začenjajo Dnevi kočevarske kulture, ki jih ob častnem pokroviteljstvu ministrice za kulturo Aste Vrečko pripravljata občini Dolenjske Toplice in Društvo Kočevarjev – staroselcev. Z njimi že 10. leto ohranjajo spomin na kočevske Nemce, ki so na obronkih Kočevskega roga bivali več stoletij.
Prireditev Dnevi kočevarske kulture izmenično gostijo občine Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič, kjer so več stoletij živeli kočevarski Nemci. V dneh, ko traja prireditev, pripravijo različne delavnice, predavanja, pohode in slikarske kolonije, s katerimi obujajo spomin na njihovo življenje in pomen.
Letošnje dneve bodo odprli nocoj v Kulturno-kongresnem centru Dolenjske Toplice. Sledilo bo odprtje razstave avtorja Mitje Ferenca z naslovom Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem, ki bo prav tako v omenjenem centru. V petek v Muzeju Društva Kočevarjev staroselcev pripravljajo filmski večer o Kočevarjih.
Najbolj z dogodki bogata bo sobota. Začeli jo bodo s slikarskim ex-temporom in razstavo ter pogovorom o uspešnih Kočevarjih v dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. Sledila bosta maša, ki jo bo daroval novomeški škof Andrej Saje, in nastop komornega zbora Hugo Wolf iz Maribora.
V soboto popoldne so predvideni pohod skozi kočevarske vasi od Črmošnjic pri Semiču do Občic in voden ogled Muzeja Kočevarjev staroselcev, zvečer pa zaključek Dnevov kočevarske kulture z veselico in kulturnim programom.
V nedeljo sledijo še predstavitev knjige zakoncev Riedel, ogled ruševin vasi Stari in Novi Tabor ter brezplačen ogled Muzeja Kočevarjev staroselcev.
Kočevske Nemce so na Kočevsko v 14. stoletju iz zgornje Koroške in vzhodne Tirolske naselili Ortenburški grofje, ki so posesti severno od Kolpe dobili v fevd od oglejskih patriarhov. Po podatkih Društva Kočevarjev staroselcev je na tako imenovanem kočevarskem pretežno gozdnatem območju leta 1870 živelo največ oziroma približno 26.500 Kočevarjev.
Zaradi gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja in posledičnega izseljevanja se je pred drugo svetovno vojno njihovo število skrčilo na približno 12.500 nemško govorečih prebivalcev. Na pobudo nemških oblasti se je glavnina teh med drugo svetovno vojno izselila.