E-UTRIP
Featured Društva Novice Politika

Tri proslave na Mali Gori, a resnica je samo ena

Člani udarnega jedra TIGR (kratica za Trst, Istro, Gorico in Reko), združeni v tajno protifašistično organizacijo, so se 13. maja 1941 utaborili pri Češarkovi koči na Mali Gori nad Ribnico. Okoli devete ure so trojico po izdaji napadali italijanski orožniki. Takrat je bil sprožen prvi strel domoljubne protifašistične organizacije, ki se je borila proti okupatorju.

Njihova herojska epizoda je bila v bistvu tragična. Pomenila je tudi na nek način konec »tigrovstva« (organizacija je bila ustanovljena leta 1927 na Nanosu) pod fašistično Italijo in je nakazovala začetek novega uporniškega gibanja z orožjem – to je bil partizanski boj.

Ideološko razdeljeni Slovenci

V spomin na ta dogodek so do leta 2015 spominsko slovesnost rojakom Danilu Zelenu, Ferdu Kravanji in Antonu Majniku pripravljali člani društva Tigr Primorske, praviloma dan pred ali po tem dogodku, od leta 2015 pa se Tigrovcev spominjajo tudi člani Domoljubnega Tigra 13. maj. Tako smo imeli prejšnji teden na Mali Gori dve proslavi. Na prvi je bil slavnostni govorec Vili Kovačič, predsednik Domoljubnega Tigra, na drugi pa predsednik društva Tigr Primorske Gorazd Humar. Žal je Mala Gora postala kraj, ki tudi ideološko loči Slovence, še posebej po zadnji državni proslavi Dneva upora pred spomenikom trem Tigrovcem. »V našemu društvu se ne ukvarjamo s politiko,« je dejal Humar, »opazili pa smo, da se politika, celo preveč, ukvarja z nami in s tem skuša po svoje interpretirati dogodke tukaj pred 80 leti ter jih tolmačiti, kot ji to trenutno ustreza.«

Napačna interpretacija dogodkov

Zato so se v društvu odkrito distancirali od te proslave, na kateri so bile s pomočjo javne TV Slovenija prikazane številne zgodovinske neresnice ob dogodkih na Mali Gori. Predvsem nihče od govorcev ni omenil, da so poleg italijanskih karabinjerjev prišli tudi domači kolaboranti in napadli Tigrovce. »Zaskrbljujoče je tudi to, da se taista Slovenija obnaša kot, da ne bi nikoli imela Primorske, ki je bila okupirana že 1918,« je spomnil Humar. Predlagali so, da naj državni praznik v spomin na Tigr postane 6. september, ko so leta 1930 stradali Bazovški junaki in ne 13. maj. »Slovensko odporniško zgodovino, ki se je v prejšnjem stoletju začela kmalu po prvi svetovni vojni s preganjanjem in tlačenjem Primorcev bomo lažje razumeli, če se bomo znebili ideoloških spon, ki jo bremenijo.« Humar je še dejal, da so za njih v društvu o teh dogodkih merodajne le ocene in ugotovitve zgodovinarjev in ne politične interpretacije. Ravno o tem je zbrane nagovoril zgodovinar, dr. Borut Klabjan.

Osrednji del svečanosti je bil na križišču gozdnih cest, slab kilometer od spomenika, pred katerimi so prej položili vence. Zbrane je nagovoril tudi ribniški župan Samo Pogorelc, organizatorji borčevska organizacija Ribnica in društvo Tigr Primorske so pripravili tudi kulturni program.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki