E-UTRIP
Trgal je tudi župan.
Featured Narava Narava & zdravje Ribnica

Trgali, mleli, stiskali in pili

Ob pohodu Od zore do mraka, iz Ribnice proti Sveti Ani, leta 2018, do katere je pot vijugala tudi mimo pobočja zasajenih vinskih trt – mimogrede, Ribničani so izračunali, da je njihov vinograd najvišje ležeči na svetu – je med člani Društva vinogradnikov Ribnica zrasla pobuda, da bi lahko tudi pri njih korenine poganjal cepič najstarejše trte na svetu. Tiste, ki že več kot 430 let raste na obzidju mariborskega Lenta in je vpisana na strani Guinnossove knjige rekordov.

In se je začelo. Delegacija ribniških vinogradnikov – v društvu jih je 18 – na najvišji ravni, tako pač zahteva protokol, je dejal Janez Lovšin – Daso, od leta 2018 predsednik njihove druščine, se je marca udeležila prevzema potomke te trte, modre kavčine ali žametne črnine, ki spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena.

Šest enic leta 2019

V soboto, 11. maja leta 2019, natanko ob 11. uri in 11 minut so jo zasadili za zidovi ribniškega gradu. V trosno zemljo, ob lesenem kolu, pritrjenem na zid, sta jo položila mestni viničar oziroma skrbnik mariborske trte Stane Kocuter in Franc Mršnik, ki od takrat bdi nad potomko. Viničar je dejal, da bodo gospodar, to je župan občine Ribnica in člani društva v treh letih utrgali prve grozdove potomke. In so jih!

Vmes so prepevali.

Te dni sta ribniški župan Samo Pogorelc, predsednik Društva vinogradnikov Janez Lovšin in skrbnik Franc Mršnik v brajdo položili vsak po grozd, nato je Alojz Lovšin Špičkov izmeril sladkost pridelka, ki je bila presenetljivo visoka, po tehtanju pa je preše – pomagal mu je Nande Šilc – vrtel vinogradniški pripravnik Janez Rus, mimogrede je zdeklamiral dve vinski, Leon Lovšin – Levč pa je skupaj s Špičkovim Lojzom stiskal sprešane jagode. Torej vse po protokolu, le, da so mošt tokrat ob zvokih diatonične harmonike (meh je vlekel Pavle Hočevar, sicer tudi vinogradnik), spili. In nazdravili letniku 2021, ki so ga ribniški vinogradniki pridelali iz grozdja, natrganega v Beli krajini.

Pridiga skrbnika Mršnikovega Franceta

Ribniški vinogradniki slovijo kot izjemno modra in šegava druščina, ki je vsepovsod lepo sprejeta. Krasi jih tudi povezanost in pripadnost stanu. Tako množično kot trgatve so se udeležili tudi zasaditve trte. »Tu zagotovo ni treba še kaj dodati,« je na druščino ponosen predsednik. In na zgodovino in zgodbe. Veliko teh je izpričanih tudi o pokončnosti matere trte in njenih potomk. Skrbnik Franc je trgatveno popoldne začinil s svojo zgodbo. »Štiristo let je od tega, ko je pred materjo meč položi Aga Mustafa, 200 let z njim tudi Napoleon, minulo je 80 let, ko je pred materijo stal Hitler. Vse je preživela. Leta 1952 pa se je rodil Mršnikov France, fantiček, ki je rasel in rasel, da bi ga leta 2014 sprejeli med vinogradnike, ob zasaditvi v gradu, ki so ga Turki napadli 28-krat, pa so mu zapili skrbništvo potomke. Hvala vam, da ste ravno meni dali brez vsake vojske in hudobije ključ od gradu in ključ od ograje, v kateri je trta,« je France požel aplavz.

Takole so prešali.

Spomini na začetke, manjkal je Rudi

Skupaj s tremi simboličnimi grozdi so sprešali še štiri, ki so dozoreli v Sušju, pri predsedniku Janezu, prav tako mariborski potomki.

»V deželi suhe robe žene ne regljajo, saj bo društvo sv. Martina za pijance odgovor podalo,« je ena izmed kitic spevne Vinogradniške himne, ki jo je napisal član društva Rudi Lovšin – Bonkar. Da bi jo znova skupaj zapeli, je tokrat manjkal.

Vsakič, tudi tokrat, se vinogradniki spomnijo svojega »rojstva. Na pobudo Alojza Lovšina je bilo ustanovljeno leta 1998, in sicer po naključju. Dobra družba se je namreč tega leta pri njemu zbrala, da bi s kozarci nazdravila pridobitvi, hiši, v Dolenjem Potoku v Kostelu. Prvi predsednik društva, ob zamenjavi pred leti so mu podelili častni – doživljenjski – mandat, se takole spominja začetkov: »Eno lepo navado sem domov prinesel iz Nemčije, kjer sem delal v tovarni. Tam so se vedno na Martinovo, 11. novembra, ob 11. uri in 11 minit, ustavili stroji, mi pa smo nazdravili sv. Martinu, ko se v Nemčiji začne tudi pustni čas. Ob prihodu domov sem prevzel ta obred in po dvajsetih letih je zgodba dobila svoje drugo poglavje,« je Lovšin spomnil na začetke, ob zasaditvi potomke leta 2019.

Rusov Slavc in Mršnikov France.

mgć

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki