Zdravstveni inšpektorat je v nadzoru, ki ga je na predlog Zagovornika načela enakosti izvedel pri 49 izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ugotovil, da jih kar 78 odstotkov svojim pacientom ne omogoča naročanja skladno z zakonom, so zapisali pri Zagovorniku. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo ministrstvo za zdravje na tem področju bolj pozorno.
“Ugotovitve zdravstvenega inšpektorata potrjujejo, da ima veliko ljudi, tudi ranljivih, velike težave pri dostopu do osebnega zdravnika. Nedopustno je, da ljudje, ki so bolni, velikokrat ne morejo priti neposredno do zdravnika,” so v današnjem sporočilu za javnost navedli besede zagovornika Mihe Lobnika.
Ta od ministrstva za zdravje pričakuje, da bo na tem področju bolj pozorno in bo zagotavljalo, da bodo vsi izvajalci spoštovali zakonska določila in omogočali pacientom neoviran dostop do zdravstvenih storitev. Zagovornik bo dogajanje na tem področju pozorno spremljal še naprej, so napovedali pri Zagovorniku.
Ob tem so pojasnili, da so Zagovorniku konec lanskega leta prebivalci poročali o težavah pri naročanju na preglede v ambulante družinske medicine. Obveščali so, da so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti komuniciranja z osebnim zdravnikom. Slabše digitalno pismeni, predvsem starejši, osebe, ki nimajo dostopa do interneta oziroma mobilnih aplikacij, in akutno bolni, so opozorili, da do zdravnika po telefonu in osebno zelo težko pridejo.
Zagovornik je zato preveril dostopnost ambulant družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih. Z obsežno raziskavo s klici v ambulante družinske medicine je ugotovil, da veliko število ambulant ne zagotavlja vseh zakonsko predpisanih možnosti naročanja – to je osebno v ambulanti, po telefonu, po pošti ali elektronsko.
Tako na primer možnosti naročanja po telefonu v nekaterih ambulantah niso bile zagotovljene ves ordinacijski čas, ampak le nekaj ur dnevno. Informacije o načinih naročanja na avtomatskih telefonskih odzivnikih niso bile popolne oz. so bile podane prehitro, da bi si jih bilo mogoče zabeležiti ali zapomniti. Nekatere ambulante niso bile opremljene z avtomatskimi telefonskimi odzivniki oz. so bile informacije na teh odzivnikih zastarele ali pomanjkljive. Nekatere tudi niso zagotavljale naročanja po pošti in osebno z obiskom ambulante. Tudi obvestila na spletnih straneh ambulant so bila pogosto pomanjkljiva.
Na podlagi navedenega je Zagovornik ocenil, da so nekatere ranljive skupine pri dostopu do osebnega zdravnika v slabšem položaju. Težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe imajo predvsem starejši, ljudje z invalidnostmi, tisti, ki težje govorijo slovensko, in tisti z resnimi zdravstvenimi stanji, saj ne morejo, ne znajo ali ne zmorejo uporabljati novih komunikacijskih tehnologij.
O ugotovitvah je Zagovornik seznanil ministrstvo za zdravje in izdal več priporočil za odpravo nepravilnosti. Zdravstveni inšpektorat pa je pozval k ukrepanju. Ta je marca letos izvedel nadzor pri 49 izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Ugotovil je, da kar 78 odstotkov izvajalcev svojim pacientom ne omogoča dostopnosti tako, kot bi morale po zakonu o pacientovih pravicah in pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Zato je izrekel več opominov in navodil o odpravi nepravilnosti ter napovedal, da bo nadzor ponovil.
STA.