Na Blokah so počastili 85 let od ustanovitve Jadralne šole, ki je v tem delu Notranjske delovala več desetletij. Hkrati so se srečali številni ljubitelji slovenskega letalstva, ki so pred pozdravnim nagovorom Franca Škrabca, nekdanjega podžupana občine Bloke in vrstnega poznavalca bloškega letalstva ter Jožeta Čudna, podpredsednika Letalske zveze Slovenije, prisluhnili letalski himni iz leta 1939. Še posebej sta se dotaknila dveh zgodovinskih oseb bloškega jadranja, Milana Boriška in Rada Hribarja. 88-letni Škrabec se spominja, da so bili udeleženci jadralnih tečajev navdušeni študentje.
Letalstva so se učili na letalih Zögling in SG38, za katere so načrte izdelali Nemci, v Ljubljani pa so skonstruirali čisto svoje letalo Vrabec. Tovrstna letala so bila namenjena za osnovno šolanje pilotov. Učili so se tako, da so po manjšem griču pred seboj rinili letala in vadili v vzdrževanju smeri in ravnotežja. Po uspešno opravljenem poizkusu so letalo naložili na »kolca« (nekakšna prva prema bloškega vlaka), ga zapeljali oziroma potisnili na vrh vzpetine in se spustili po pobočju. Navadno so leteli s Piškovca v smeri Hudega Vrha, včasih pa tudi z Bradatke in Volčjanskega hriba. Bloke so bile pač za tiste čase daleč, a so imele vse pogoje, tudi vremenske, da bi morda pri njih na 100 kvadratnih kilometrov odprtem prostoru, zgradili letalski center, ki je v petdesetih letih nastal v Lescah. »Otroci smo noreli po vasi in vpili: »poglejte, poglejte, po nebu letajo beli ptiči.« Ob nedeljah je veliko ljudi rinilo na Bloke. Občudovali so človeka, ki brez motorne pomoči obvlada zračne višave,« je prijateljem porumeneli zapis iz leta 1936 pokazal France. Na njem pa je podčrtano jadralno letalo tipa Zelena pošta, 70 metrov nad Volščanskim hribom, ob rekordnem letu, uro, dve minuti in 43 sekund. Srečanje so pripravili člani zavoda Vrabec Bloke.
(mgć)