Od danes (6. 5.) je na delu Ljubljanske ceste od Hostla Bearlog do Mestne kavarne vzpostavljena popolna zapora za promet, ki bo obveljala do jeseni (več v tem prispevku). Vozniki so tako primorani ubrati ostale obstoječe poti do želenega cilja, večinoma pa se je promet preusmeril do križišča ob ZD Kočevje.
V jutranji konici, to je nekje od 7.30 do 8.00, se je promet od križišča pri ZD Kočevje do križišča ob Nami izjemno zgostil, kar je v nejevoljo spravljalo predvsem starše otrok, ki morajo otroke razvoziti do šole ali vrtca, saj se jim je podaljšal tako čas vožnje kot sama relacija. Mnogi se tako sprašujejo, v čem je smisel zaprtja? Zaradi podaljšanja vožnje je izpustov plinov iz avtomobilov sedaj še več, da ne omenjamo slabe volje voznikov.
O smiselnosti tovrstnih zaprtij centrov in posledično preusmeritve celotnega premeta na druge obstoječe cestne povezave dobro razloži že sama definicija trajnost ne mobilnosti, ki pravi: »Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob minimizaciji nezaželenih stranskih učinkov. Z ukrepi prometne politike je potrebno zagotoviti, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov.« Torej, zastoji na cestah prav gotovo niso trajnostni. Številne gospodarske raziskave namreč kažejo, da so stroški zastojev za družbo izjemno visoki, zato velja, da bolj ko je promet na mestnem območju tekoč, večja je verjetnost njegove gospodarske rasti.
Jasno je in tudi pričakovano, da bo v prvih dneh vzpostavitve novega prometnega režima več nejevolje in zastojev na ostalih cestah. Vendar vsak začetek je težak in novosti sprva težko sprejemljive. Bomo videli, kaj bo prinesel čas, konec koncev je vzpostavitev novega režima zgolj testna, v septembru na javni razpravi pa lahko svoje mnenje o tem poda prav vsak, ki bi si tega želel.
M.K.