Članice društva podeželskih žena Velike Lašče so skupaj z Zvezo kmetic Slovenije pripravile že šesto državno ocenjevanje kruhov, pečenih v krušni peči. Na ocenjevanje, ki je potekalo v zadružnem domu na Robu, je bilo prinesenih 34 hlebcev, leto prej pa 25. Peke kruha se lotevajo po starih receptih, istočasno pa se zavedajo svoje dolžnosti, da to prenašajo zanamcem. Pred dvema letoma kakovost spečenih kruhov ni bila po meri komisije, letos pa so okusi prijetno presenetili.
»Tudi pri nas, ki imamo kar dolgo kilometrino,« se je malce pošalila Magdalena Peterlin, predsednica DPŽ Velike Lašče, ob sklepnem dejanju letošnjega ocenjevanja, ko je skupaj z učenci podružnične šole na Robu, postavlja razstavo njihovih risbic na temo kruha. »Tudi pri peki kruha v krušnih peči so sčasoma sledile nekatere izboljšave,« je dejala Milka Debeljak, nosilka certifikata peke tradicionalnega kruha, ki je bila skupaj z Zdenko Škrabec in Melito Sušnik v ocenjevalni komisiji.
Ujeti je treba pravo »ico«
»Po novem prakticiramo, da v testo damo več vode, tako kruh ostane dalj čas svež. Praviloma mora vsaka gospodinja kruh večkrat speči, da bi ujela pravo temperaturo v kušni peči, ki se kuri na bukova, suha drva. Moramo ujeti pravo »ico«, rečemo v naših krajih. V tako pripravljeni peči se hlebci pečejo najdlje dobro uro. Močnejši, denimo iz rženega testa pa lahko tudi dlje,« je razložila Debeljakova, in še dejala, da so pri ocenjevanju najbolj pozorni na videz, obliko, debelost skorje, vonj skorje in sredice, povezanost skorje s sredico …
Tudi Larin je bil zlat
Za povprečno spečen hlebec je treba pripraviti kilogram moke, malo vode in maščob (olje, maslo, svinjska mast), 20 gramov soli, kocko ali manj kvasa. Tega recepta se je držala tudi 14 letna Lara Zakrajšek, učenka 9. razreda OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah, ki se je peke kruha lotila prvič, ne da bi vedela njena mama. In sicer takrat, ko je ni bilo doma. In to z odliko, saj ji je komisija podelila zlato plaketo. »Nekaj znanja sem pridobila na tečaju peke kruha, drugače sem se učila od mamice,« je Lara ponosno pokazal svoj kruh.
Podeželske žene iz Velikih Lašč so dejavne skozi vso leto. Še posebej v tem času, ko se lotevajo tudi peke poprtnikov, posebnega božičnega kruha. In kaj jih že vseh 39 let obstoja drži pokonci? »Smo pač uka željne gospodinje,« je zadovoljna Peterlinova.
(mgć)