Občine na jugovzhodu države se soočajo z vprašanjem, kako reševati romsko vprašanje. Skrb vzbujajoč je podatek, da osnovno šolo na jugovzhodu Slovenije obiskuje zgolj okoli 50 % romskih otrok, šola pa je pomemben vidik integracije v družbo, dobra integracija pa sicer preprečuje kazniva dejanja. O povezavi med kaznivimi dejanji in romsko populacijo sicer težko govorimo, saj Policija nima zakonske podlage za vodenje evidence glede na narodnost ali druge osebne značilnosti. Pa vendarle, Kočevje je majhno mesto in kazniva dejanja hitro dobijo ime.
Posnetek soočenja si lahko ogledate na povezavi: https://www.facebook.com/utripvaseobcine/videos/647636387016153
Ješelnik (40.55): Vsako mesto je toliko varno, kolikor se varne počutijo občani
Gospod Ješelnik je kariero v veliki večini gradili v policiji in zanimalo nas je, kako kot nekdanji zaposleni v represivnem organu gleda na varnost v Kočevju. Kot je povedal, je sicer kariero v policiji gradil bolj v izobraževalnem smislu oziroma v smislu usposabljanja, pa vendar. Vsako mesto je toliko varno, kolikor se varne počutijo občani. “Zavedati se moramo, da Romi tukaj pač prebivajo, brez njih ne bomo ostali, ne moremo jih fizično nekam preseliti,” pove in opaža, da mesto ni varno, saj se občani ne počutijo varne. Potrebno bo vložiti veliko energije v reševanje problema, a ne (oziroma čim manj) represivno, pač pa preventivno.
Tomazin (42.00): Država mora prepoznati problem, s katerim se soočamo
Gospod Tomazin pravi, da po njegovih virih oziroma informacijah kar 70 % kaznivih dejanj v naši občini povzročijo Romi. Pravi, da mora država prepoznati problem, s katerim se soočamo na jugovzhodu Slovenije in še, da je prepričan, da so tako pravice kot obveznosti povezane, predvsem pravice izhajajo iz obveznosti. “V Kočevju se ne počutimo varne, težko si predstavljam prometno nesrečo s pripadnikom Romske skupnosti,” zaključi.
Sledi replika gospoda Ješelnika, ki se ne strinja, da Romi storijo tolikšen odstotek kaznivih dejanj in pravi, da je – četudi interno – takšno vodenje evidence protizakonito in meni, da je že res, da pri nekaterih kaznivih dejanjih, kot so vlomi, gre prepoznati, da je ta delež višji pri romski populaciji, pri vseh kaznivih dejanjih pa zagotovo ne.
Turk (44.12): Večja prisotnost policije bi povzročila spremembe
Kandidatka za županjo, gospa Turk, je prepričana, da je prisotnost policije ukrep, ki bi bil učinkovit, ker je v našem okolju te skupine ljudi za našo populacijo preveč, zato je ta kriminaliteta toliko višja. poudari, da so se z ministrico za notranje zadeve, gospo Tatjano Bobnar že dogovorili za ta ukrep, ki naj bi se že v kratkem začel izvajati.
Mavrin (45.06): V naši občini 85 % kriminalnih dejanj povzročijo občani drugih občin
Gospod Mavrin, ki kandidira s podporo stranke SNS, za katero vemo, kakšno stališče zavzema glede Romov, pa je sam bolj zadržan, v svojem programu namreč veliko bolj poudarja varnost, kot romsko problematiko. Tu se vprašamo, ali je morda sploh ne zaznava. Pravi, da se prisotnosti romske problematike dobro zaveda, da pa niso za vse krivi Romi. Kriminalna dejanja, ki se zgodijo v naši občini, naj bi se po Mavrinovih besedah v 85-ih odstotkih zgodila s strani tujih občanov, s strani organiziranih ekip, iz naše občine pa obratno – povzročajo kriminal v drugih občinah. Sam bi okrepil varovanje, povečal prisotnost represivnih organov, izpostavi tudi težavo prisotnosti zgolj ene policijske patrulje v nočnem času, kar si, tako Mavrin, največja slovenska občina ne bi smela dovoliti.
Po mnenju Mavrina naj bi bil izvirni greh pridobljen evropski denar za gradnjo infrastrukture za romska naselja, zaradi česar je, tako Mavrin, koncentracija teh naselij danes prevelika. Iz tega razloga se sam ne bo zavzemal za pridobitev evropskih sredstev s tega naslova.
Prebilič (46. 30): Tožilstvo in sodstvo sta “ozko grlo”, na integraciji smo naredili veliko
Velik del reševanja romske problematike nosi država, poudari gospod Prebilič, občina pristojnosti pri podeljevanju socialnih transferjev nima in ne more omejevati socialnih transferjev, lahko pa spremenimo zakon, ki jih bo omejil. Vsak ima odgovornost in vsak ima pravice, se strinja z g. Tomazinom in doda, da je vseeno odgovornost na prvem mestu. Pri izobraževanju, pravi gospod Prebilič, smo naredili korak naprej, vrtec je denimo začelo obiskovati nekaj romskih otrok, kar je dobro, tudi osnovno šolo obiskuje več otrok, kot kdaj prej. Doda, da sta tožilstvo in sodstvo “ozko krlo”, tako za Rome kot druge. Največkrat so oproščeni, obsojeni na pogojno kazen oziroma več pogojnih kazni ali pa obsojeni z dodelitvijo družbeno koristnega dela. Tukaj je treba stvari spremeniti, tako gospod Prebiič, ki pa je s svojo ekipo, pravi, naredil veliko na temu, da bi jih čim hitreje integrirali.
Peteh (47.30): Osnovni vzrok kriminalitete so slabe socialne razmere
Kot pove gospod Peteh, se s kriminologijo ukvarja že dobrih 30 let in pozna kriminaliteto na svetu nasploh in ve, da so osnovni vzrok za kriminaliteto slabe socialne razmere, seveda skupaj s slabimi družinskimi razmerami. Skupaj z državo je treba doseči, da bi čim več romskih otrok hodilo v vrtce. Problem je izgubljena generacija, s katero se trenutno soočamo, ki je kriminalitetno aktivna. Z represijo sicer res lahko nekaj naredimo, pravi, vendar se ta kaj kmalu vrne – kot bumerang. Zagovarja idejo o temu, da moramo sami storiti prvi korak – stopiti do Romov, se z njimi pogovarjati. Empirični dokazi kažejo, da to žanje uspeh, še doda.
Veber (49.35): Naloga romskega svetnika ni le zastopanje interesov Romov
Gospod Veber poudari, da je eden od županov, ki je bil ovaden zaradi aktivnega reševanja romske problematike v času Strojanov, ko se je osebno izpostavil, saj je, kot pravi, župan izvoljen z imenom in priimkom in je odgovoren za vse dogajanje v občini in s tem, ko se je tako izpostavil, pove, je zaščitil ljudi, stal z njimi in dosegel, da se ni zgodila preselitev Strojanov v Gotenico. Kot pravi, je bilo za to potrebno dobro obveščanje, medsebojno sodelovanje, zaupanje, zato predlaga ustanovitev narodne zaščite po krajevnih skupnostih, saj je treba vedeti, kaj se dogaja povsod, se med sabo informirati in pravočasno reagirati. Za reševanje romske problematike je, tako Veber, pomemben romski svetnik, saj njegova naloga ni le zastopanje interesov Romov, je tudi tisti, ki mora biti vez z romskimi družinami, da rešujemo probleme, na katere opozarjajo krajani. To je njegova naloga, njegova odgovornost, zaključi Veber.
A gospod Peteh se glede vloge romskega svetnika ne strinja. Kot pravi, se je socialna in družbena struktura romske populacije spremenila. “Pred 20-imi leti smo imeli trdnega vodjo, s katerim smo lahko komunicirali in je ta nekaj dosegel, danes tega nimamo, med seboj so zelo razdeljeni in romski svetnik nima več tiste veljave, kot si mi mislimo,” svoje mnenje odlično argumentira gospod Peteh.