fbpx
E-UTRIP
Featured Hrana Zanimivosti In zabava

Sarine dobrote: iz pečice diši že ob 6. zjutraj

26-letna Sara Osterman, slaščičarka z dušo in srcem, že od aprila razvaja naše brbončice. Njena slaščičarna je pravi naslov za tiste, ki jim pogosto »pade cuker«. V teh dneh bo rešila marsikoga, ki ni vešč peke, ima pa vseeno rad domače sladice.

Sara nas pozdravi s polnim pekačem pravkar pečenih piškotov. Orehovi rogljički nevsiljivo dišijo po praznikih, po domači kuhinji. Zazvoni alarm na pečici in naznani, da je pečena tudi čokoladna potica. Dobroto za dobroto Sara odlaga na delovni pult. »December je nor mesec, poln naročil,« pove mlada slaščičarka.

Prav zaradi nas je zamesila testo za krhke brizgane piškote. Natančno, enega za drugim brizga na pladenj, ko bodo pečeni in ohlajeni pa bo vmes namazala še marmelado. Preprosti piškoti so tudi Sarina najljubša sladica. Preseneti me z odgovorom na vprašanje, česa ne počne z veseljem. Prizna, da ji torte, predvsem okraševanje tort, ne prinašajo prevelikega zadovoljstva. In da ji preglavice povzroča tičina masa.

Zopet zazvoni alarm, macroni – ki veljajo za eno najzahtevnejših slaščic – ne bi mogli biti lepši. Zato težko verjamemo, da spretni 26-letnici v peki kaj povzroča težave.

Za tem v pečico že daje naše krhke piškote. Ljudem, ki peke niso vešči, a bi za praznike radi kaj ponudili, priporoča, da začnejo ravno s piškoti. »Za prvič« odsvetuje peko kakšnih potic, ki rade zagodejo že izkušenim gospodinjam – razen, če računate na začetniško srečo. Slaščičarka za svojo peko od maščob uporablja le maslo – naj pa se sliši še tako klišejsko – najboljša sestavina slaščice je ljubezen in čas. Nejevolja in hitenje pri peki se nikoli ne obrestujeta.

Sara te dni v svoji slaščičarni preživi tudi po 10 ur in več. Nemalokrat je ob 6. zjutraj v pečici že prvi pladenj.

Slaščičarka se je nad peko navdušila doma, da bo to njen poklic, ni bilo dvoma.

A kot pri mnogih, tudi pri njej velja rek: »Kovačeva kobila je vedno bosa,« saj doma za praznike ne bo pekla. Čeprav je za nas vonj omamen in še preveč prijeten, se ga seveda tudi kdaj pa kdaj zasitiš. A jo vedno znova in znova premami in potem ona mami nas.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki