V Rokodelskem centru Ribnica je potekal Javni posvet o oblikovanju prvega Programa za ohranjanje in razvoj rokodelstva za leto 2024, na podlagi novega Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, na katerem so spregovorili predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja. Rokodelke in rokodelci, rokodelski centri in druge rokodelske organizacije, ki delujejo v okviru podpornega okolja rokodelstva, bodo so lahko podali konkretne predloge vsebinskih rešitev in aktivnosti za oblikovanje sistemskih ukrepov na področju rokodelstva. Javni posvet je bil tudi priložnost za predstavitev rokodelskih centrov Veržeja, Škofje Loke, Slovenske Bistrice, Slovenj Gradca, Litije, Moravč, Idrije, Rogatca in Ribnice.
Minister je obljubil
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport je dejal, da smo po 30 letih spisali zakon, ki sicer sam po sebi nič ne rešuje, a smo ujeli zadnji vlak za ohranitev te panoge. Tovrstni posveti nam pomagajo, da lahko naredimo take programe, da bo šel prenos znanja na mlade, saj vemo, da pravih mojstrov imamo le še za prste ene roke. »V tem letu bomo naredili še nekaj posvetov, v prihodnjem letu pa razpisali prve programe in za to namenili sredstva certificiranim rokodelcem ali neposrednim rokodelcem in tudi Rokodelskim centrom, za katera bo na voljo 1,5 milijona evrov,« je obljubil Han, ki se zavezama, da bi država morala imeti kot protokolarna darila izdelke izpod rok slovenskim rokodelcev. Njegovo ministrstvo bo prvo to storilo. Svoja menja so podali tudi številni rokodelci, ki sicer pozdravljajo sprejetje krovnega zakona, a so, kot so dejali, pod njegovo streho »še vedno mokri«.
Zakon je pozabil na rokodelce
Davčna zakonodaja jim namreč (tudi tokrat) ni pisana na kožo, veliko boljše pa je bilo denimo pred 40 leti, je spomnil Pavle Hočevar, dolgoletni sekretar Obrtno podjetnike zbornice Ribnica, ki je z bogatimi izkušnjami in predlogi sodeloval v delovni skupini pri snovanju novega zakona, za katerega pravi, da bolj predpisuje, rešuje ali nalaga inštitucijam, pozabil pa je na rokodelce.
»Med leti 1980-88 rokodelstvo ni bilo obdavčeno, pa nihče ni obogatel. Imeli smo seveda veliko več rokodelcev, v najboljših časih celo več kot 600, ki so prejemniki certifikata kakovosti. Danes se država boji, da bi rokodelec obogatel. Na Ribniškem pravijo, bom rokodelec če se mi bo splačalo. Rešitev je enostavna. »Naj se naredi evidenca in promet rokodelcev in šele nato davčna lestvica,« je Hočevarjev predlog. Minister Han se je sicer strinjal, da je potrebna posodobitev davčne zakonodaje, a …
Država pa pri ustanavljanju zadruge In situ
Da je država gluha za primere dobre prakse, se je pokazalo tudi pri ustanavljanju Zadruge In situ Sodražica, ki z oblikovalci in stroko skrbi za produkcijo novih izdelkov, je navedel Hočevar. V dveh letih so jih razvili osem. Zagonskih sredstev iz Ljubljane seveda niso dobili. »Košaro za gobe pletem več ur, da o pripravah ne govorim. Prodam jo lahko za okoli 30 evrov. Od tega moram plačati davek. Se splača? Moraš biti malce prebrisan, da vztrajaš,« se je potožil pletar Stojan, ki od novega zakona ne pričakuje veliko, še manj pa, da bi prišel na vrsto za državno spodbudo. Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije je počaščen, da je bil v njegovem mandatu sprejet zakon, ki omogoča zaščito rokodelskih panog in njenih nosilcev, ohranjanje, prenašanje in razvijanje rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo nesnovne kulturne dediščine. A je pot, da povsem zaživi, je še dolga.
(mgć)