Pustno veseljačenje ima na Ribniškem dolgo tradicijo. Tako dolgo, da nihče ne ve povedati, kdaj je bil začetek tega prestarega običaja tudi v teh krajih. Če pa je kdo mislil, da to ve, si ne upa izustiti skrivnosti, da ga ne bi prejeli za dolg jezik, ker nima pisnega potrdila od takratne oblasti.
To je kratek povzetek iz knjige Vsi smo šeme, ki jo je po pripovedovanju šestih moških, Ribiških fantov, napisal Janez Černač iz Kočevja. »Bo držalo, a je tudi res, da so začela že pred 50 leti v Ribnico riniti malone vsa najboljša izvirna slovenska društva, seveda veliki so pečat pustni ikonografiji vtisnili člani domačih društev,«se spominja Cveto Marinšek, ki je v »norčave vode« zagazil še kot kratkohlačnik.
Kdor je znal pokati …
Leta 1992, ko je bilo ustanovljeno Pustno društvo Goriča vas, je postal predsednik in ga vodil vse do leta 2017. Svoj čas so se zbadljivi Ribničani na svoj način zabavali od debelega četrtka pa do pepelnične srede, tudi z nekajdnevnim žalovanjem – solze je točila cela dolina – ob odhodu Naceta Pusta, grešnega kozla vseh neumnosti, ki so jih v minulem letu ušpičili lokalni veljaki in veljaki nad njimi. »Od leta 1965 tolčem s korobačem, njegovo pokanje je naznanjalo, da prihaja ta debeli četrtek, ki je po svoje prebujal dolino,« se spominja Žukov Janez, ki je na sobotnem karnevalu tudi tokrat s Pelčevim (Ulčarjevim) Branetom pokal pred Pildarjevo gostilno in nadaljeval pred Prižnico. »Kdor je zdržal najdlje pokati, ga je za točilnim pultom v potokih čakalo pijače,« se spominja.
Pravljična bitja iz Ribniške doline
Ko je ura odbila 14, 03, je završalo. Takrat se je začela povorka valiti po trgu. Za zastavonošama na konju, Jako in Andrejem, je z velikim zvoncem tolkel Burovž (Jaka), ki je najstarejša Ribniška pustna maska. Na varni razdalji je proti župnijski cerkvi korakala maskota Pustnega društva Goriča vas, ki predstavlja suho robo in lončarstvo, kot četrti v povorki so bili – seveda v pustnih kostumih – župan, predsednik pustnega društva in županova vodja kabineta, na varni razdalji sta jim sledila korobača, maske Ribničani, Velikan in ribici (z zgodbo iz Bajke o Ribnici), Sneguljčica in sedem palčkov (skupina prav tako iz Goriče vasi), otroci iz Vrtca Ribnica z vzgojiteljicami v pisanih kostumih, pa šole (predstavili so se učenci od 1. do 5. razreda v različnih likih) ter bivalne enote, mažorete, Ribniški pihalni orkester (z motivi kuhanih makaronov), Društvo podeželskih žena (z bogatimi klobuki, okrašenimi z lesnimi izdelki), lipovški smučarji …
Ko zaropota 6.000 pločevink
Ozračje so z njimi začeli še bolj ogrevati Koranti iz Spuhlja, Ravenski pusti, Škoromati Opatijski lataraći (med njimi je bil tudi njihov župan) s 6.000 pločevinkami okoli pasu in prižganimi baklami, Vikingi iz Prezida, Liški pustje, koranti iz Lancove vasi, če samo naštejemo nekatere. In številni drugi.
»Kaj naj še rečem ob tej trumi navdušenja kot to, da se veselim, da je s pustnim časom življenje ubralo svojo pot. Gre tudi za promocijo Ribnice, saj so danes ljudje k nam prišli od vsepovsod,« zadovoljstva ni skrival niti ribniški župan ob pogledu na povorko, ki je počasi stopicala proti Obrtni coni Ugar, kjer se je pred tem odvrtel množičen otroški pustni živ-žav.
Etnografsko sporočilo
Olajšanje je bilo po četrti uri, ko so » ciljno črto« pred govorniškim odrom prečkali Ribniški fantje – Rešitelji z Marsa, skupina, ki se ne da že 35 let, videti tudi na obrazu Mateja Ilca, predsednika Pustnega društva Goriča vas. »Nekaj tisočglava množica je bila danes v Ribnici in to največ šteje. Karneval – predstavilo se je 35 skupin z okoli 1.500 otrok, žena in mož – je imel močno etnografsko sporočilo, kar pomeni, da so korenine še trdne. Prihodnje leto je za pričakovati še več skupin, tudi tujih,« ne dvomi Matej, ki je s sotrpini in množico pustnih žurerjev rajanje (pod šotorom) nadaljeval dolgo v noč.
(mgć)