Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija govoril o problematiki oziroma zadržkih glede cepljenja otrok nad 12 let.
Povedal je (in pri tem poudaril, da je to njegovo lastno mnenje in ne mnenje posvetovalne skupine), da, če je dovolj cepljenih starejših, tistih nad 50 let, potem cepljenje otrok od 12. leta sploh ni nujno. »Če bomo imeli precepljene tako rekoč vse starejše, potem bodo mlajši otroci to bolezen preboleli razmeroma asimptomatsko ali lahko.«
Pa vendarle, Štrukelj opozori, »da pri 10.000 bolnih otrocih zaradi Covida pride do od dveh do treh primerov kawasakijeve bolezni, tako da tudi mlajši lahko trpijo.«
Kje je solidarnost starejših do mladih?
Namreč, ogromno časa, pisanih in izgovorjenih stavkov je namenjenih »nujnosti« solidarnosti mlajših do starejših. S čimer seveda ni (oziroma ne bi bilo) nič narobe, je pa še kako narobe to, da (očitno) solidarnost starejših do mlajših ni potrebna. Zakaj?
Ogromno je starejših, ki se iz takšnih in drugačnih (ali celo brez) razlogov ne želijo cepiti, pričakujejo pa, da se bodo cepili mlajši (denimo tudi otroci od 12. leta dalje), s čimer bi še najbolj zaščitili prav starejše.
Cepljeni po starostnih skupinah:
50 – 54 let: 60 %
55 – 59 let: 65,5 %
60 – 64 let: 68,7 %
65 – 69 let: 73,7 %
70 – 74 let: 84,5 %
75 – 79 let: 76 %
80 – 84 let: 76,6 %
85 – 89 let: 71 %
90 + let: 66,6 %
Precepljenost starejših od 50 let: 71,4 %
Dejstvo je, kot pravi tudi prof. dr. Borut Štrukelj, da se mlajšim ne bi bilo treba cepiti, če bi se cepili starejši od 50 let, ki so tudi najpogosteje »žrtve« hujših potekov (in žal tudi izidov) Covida 19. In pričakovati, da se bodo mladi, sploh OTROCI cepili zato, da (v največji meri) zaščitijo starejše, ki pa ne želijo zaščititi niti samih sebe, je nedopustno.
N.Š.