Res je lepa naša Slovenija. Kamorkoli smo se članice Društva podeželskih žena podale, povsod smo doživele čudovite krasote slovenskih pokrajin. Seveda, pa smo bile včasih še bolj radovedne in smo obiskale še naše sosednje države – Avstrijo, Hrvaško in Italijo – ali pa smo korajžno odpotovale še kam dlje.. Tako smo v vseh dvajsetih letih spoznavale prepoznavno turistično ponudbo posameznih krajev – njihovo bogato naravno in kulturno dediščino ter raznoliko kulinariko, v čemer smo podeželske žene še najbolj uživale …
Na začetku delovanja smo večinoma potovale z agencijo Eurotour, katere lastnik in voznik je bil Vinko Zabukovec, vir neskončnega znanja, idej in organizacij. Slovenijo nam je predstavil v besedi in dejanju, s svojim humorjem pa vedno pričaral enkratno vzdušje na avtobusu. Znal nam je svetovati dobre gostilne, v katerih smo vsakokrat zaključile naše izlete, saj smo si jih največkrat zapomnile po pestri hrani in pijači, včasih pa tudi po dobri lokalni glasbi. Naj na kratko povzamem naše poučne ekskurzije…
DOLENJSKA
Kar devetkrat smo obiskale kraje naše prelepe Dolenjske – deželo cvička in zidanic. Očaral nas je ogled naravnih kraških pojavov, gradov, muzejev in cerkvic. Obiskale smo dolino reke Mirne (Trebnje-grad Trebelno, gostilna Meglič, Mirna-tovarna Dana); pa Belo krajino (Metlika-prireditev Metliška vigred, muzej gasilske opreme, Adlešiči-prikaz izdelovanja pisanic in lanenih tkanin). Ob smaragdno zeleni reki Krki smo spoznavali tudi Novo mesto -Tovarno zdravil Krka, si v Dolenjskih toplicah ogledale destilarno in čokoladnico Berryshka ter se srečale z gospodom Jožetom Majesom, ki nam je razkazal zeliščarstvo Plavica, tamkajšnje podeželske žene pa so nam na prireditvi Topliško jabolko, predstavile tudi najdaljši jabolčni štrudelj. Tudi Muljava-Jurčičeva domačija, Trebnje-sodobna kmetija Kužnik, Zaplaz- romarska cerkev Marijinega vnebovzetja ter zidanica tamkajšnjega mežnarja in Mirna peč-Slakova domačija, so bili na seznamih obiskanih krajev. V lanskem letu pa smo se podale kar k sosedom v Loški Potok na ogled čudovitih vrtov gospe Lidije Knavs in na Bloke- na jezero Volčje, kjer nas je pričakal orjaški medved.
NOTRANJSKA
Izlet z najbolj nemogočo kombinacijo, s starodobnim Vinkovim avtobusom, pa je bil izlet v neznano, leta 2006. Iz Ribnice smo se podali na obrobje Ljubljanske prestolnice v Šentjakob, kjer smo si ogledali starodobne avtomobile pri Mejaču, pot nadaljevali skozi Vrhniko, kjer je sledil ogled muzeja Bistra, nato proti Cerkniškemu jezeru, kjer smo si v muzeju Jezerski hram ogledi maketo Cerkniškega jezera, zaključili pa naj bi jo v Loški dolini- v Starem trgu pri Ložu, z večerjo na tamkajšnjem kmečkem turizmu. Zgodilo pa se je, da so nam v tej gostilni večerjo tik pred prihodom odpovedali in nas usmerili na Hrvaško v Prezid, kjer so nam brez naše vednosti organizirali večerjo. In kaj smo hoteli… Čeprav smo bili nekateri tudi brez potnih listov, smo le prišli do zaslužene večerje.
GORENJSKA
Jezera, visoke gore in slapovi so znane lepote, ki jih predstavlja ta gorski svet. Vsakič smo bile očarane nad neverjetno in bujno neokrnjeno naravo, ki te popelje v svet domišljije… Doživele smo ogled cerkve Marije Nebovzete na Primskovem, obisk župnika- nekoč ribniškega kaplana Franca Godca, obisk Prešernove domačije v Vrbi, kosilo v Lovskem domu pod Stolom, kjer so imeli v reji medveda iz Kočevskega. Naslednjič, smo si ogledale Triglavski narodni park- slap Savica, Peričnik, Vintgar, Ribičev Laz, organizirale srečanje s članicami društva podeželskih žena iz Kranjske gore, si ogledale Kekčevo deželo, kjer nam je teta Pehta postregla s smrekovim žganjem, na poti proti Vršiču videle Rusko kapelico in se podale proti Bovcu, kjer smo si ogledale kulturne bisere Doline Soče (korita Soče, slap Boka, slap Virje, v Kobaridu muzej Soške fronte, na Javorci pa cerkev Svetega Duha). Spet drugič smo obiskale Naklo – ogled Biotehnične šole in kmetije Štefke Pavlin, šle na Pokljuko, pa v Bohinj in na Bled, si ogledale živinorejsko kmetijo v Spodnjih Gorjah, kjer redijo živino v zunanjih hlevih. Na enem izmed izletov pa nas je pot zanesla na Brdo pri Kranju, kjer smo si ogledali Titovo rezidenco- grad in park Brdo, ter jo od tam mahnile na Šmarjetno goro, od koder je čudovit razgled na Kranj in okolico.
PRIMORSKA
Dežela morja, sonca in sprostitve, ki človeku v mrzlih zimskih dneh greje srce in dušo, je bila tudi nepozabna destinacija naših izletov. Na teh izletih smo obiskale Šmarje (obisk osmice na kmečkem turizmu), Krkavče (ogled oljčnih nasadov in cerkve Sv. Mihaela), Koper (botanični vrt kaktusov, ogled Pražarne, kosilo in degustacije kave v kavarni Emonec), Portorož (vožnja z ladjico v Izolo (ogled pomorskega muzeja) in Hrvatine ( ogled cerkve svetega Marka in mestnega jedra).
ZASAVJE
Strmi, a vseeno skrbno obdelani zasavski hribi tamkajšnjih kmetov so občudovanja vredni. Le kako si upajo kositi po takih strminah, smo se spraševale, ko smo se peljale proti Zagorju, na kmetijo v Podlipovici, kjer stanuje predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Družina se ukvarja z živinorejo in predelavo mleka. Prav lepo so nas sprejeli in nas postregli z domačimi dobrotami, ter nas peljali na tamkajšnjo Šmarno goro in na ogled orehovih nasadov družine Ocepek na Izlakah.
ŠTAJERSKA
»Kaj pa, če bi šle enkrat v Savinjsko dolino?«, nas je vprašal voznik Vinko. Pa smo šle – v Laško, od koder smo se po ogledu pivovarne in tovarne keramike na Ljubečni s turističnim vlakcem odpeljale na hmeljišča obirat hmelj. Bile smo pridne in zaslužile smo si hmeljarsko »obiravsko južno« iz krompirja in kumar ter zabeljenega stročjega fižola. Za nagrado pa so nas tamkajšnje gospodinje odpeljale na ogled kraške jame Pekel, v kateri se nahaja najvišji podzemni slap. Isto leto smo po degustaciji kave v pražarni Žalec, obiskale tudi Slovenske Konjice – mesto cvetja in piva, si tam ogledale grad Trebelnik, v katerem izdelujejo zeliščne naravne kreme in čudoviti samostan Žička kartuzija, kjer je bil nekoč dom belih menihov. Drugič spet, smo v Laškem imele ogled mestnega jedra in kopanje v tamkajšnjih toplicah. Bile smo tudi na Bizeljskem, v Dobovi, kjer smo si ogledale vinsko klet Repnice in muzej nagačenih živali lastnika Polovič, pa v Brežicah na Fabinčevi zeliščni kmetiji ter v Pišecah, kjer smo si ogledale prikaz žganjekuhe. Na izlet na Ljubno ob Savinji smo potovale skupaj s člani ribniških upokojencev, kjer smo splavarile s flosarji in si v osrčju srednjeveškega mesta Slovenj Gradec ogledale medeni raj družine Perger, kjer izdelujejo lectova srca.
KOROŠKA
Pravijo ji zakladnica presenečenj. Tudi sem smo se podale kar trikrat – obdelale avstrijsko Koroško (Krnski grad, cerkev Gospe Svete, knežji kamen, grad Visoko in Minimundus ( znane svetovne stavbe v mini postavitvi), obiskale Trbiž, si ogledale spomenik, ki označuje tromejo in se z gondolo odpeljale na Višarje. Na potovanju skupaj s članicami iz Dobrepolja in Lašč smo v Bad Gleidenbergu in njeni okolici imele ogled prašičje farme, sirarne in velike živinorejske kmetije.
PRLEKIJA
V panonski pokrajini med Muro in Dravo, smo si ogledale Ljutomer in vinorodne Ljutomerske gorice, pa Banovce in okoliške vasi. Prijazni ljudje, zanimiva govorica in domiselno postavljeni muzeji v starih hišah, dobra hrana in pijača, so nam ostali v nepozabnem spominu. Z njihovimi gostitelji smo stkale prijateljske vezi, ki trajajo še danes.
ITALIJA, HRVAŠKA, BELGIJA
V vsem tem obdobju pa nas je pot zanesla tudi izven naših meja. V Italiji smo si ogledale Padovo in Archevijo, bile smo tudi v Reziji. Na Hrvaškem smo si ogledale Pulo in Titovo rezidenco na Brionih, skupaj s kočevskimi članicami pa Pazin v hrvaški Istri. V Belgijo, v glavno mesto Bruselj, pa smo potovale skupaj s članicami Zveze kmetic Slovenije, kjer smo bile lepo sprejete in pogoščene v samem parlamentu.
Bistre reke, prostrani pašniki in visoke gore, vrbe, ki se sklanjajo nad gladino jezer, mogočni gradovi z rdečimi strehami nekje v pobočju, cerkvice na gričih, vinogradi z zidanicami, temni smrekovi gozdovi, ki komaj prepuščajo sončne žarke na planjave, neskončno morje in prisrčni ljudje, njihove navade, običaji in dediščina – vse to nas je vedno znova vabilo na pot po naši Sloveniji, ki je kot biser sredi Evrope. Še bomo potovale in se še rajši vračale domov, v našo ljubo Ribniško dolino, kjer je najlepše!
Marinka Vesel, Predsednica DPŽ Ribnica