fbpx
E-UTRIP
Featured Glasba Kultura

Poljanski glasbeni učitelj in vzgojitelj

Člani Kulturno športnega društva Predgrad so se spomnili Jožeta Šmalclja, vsestranskega nadarjenega umetnika, ki je bil režiser, dirigent, kapelnik, gasilec, pevovodja, skladatelj, pesnik, pisatelj in učitelj glasbenih veščin. Že osmič so pred njegovo hišo, na katero so leta 2013 postavili spominsko ploščo z nadpisom, pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali Grajski pevci, na harmoniki jih je spremljal Toni Verderber, dekleta in starejše članice Folklorne skupine Dragatuš, ki se pod mentorstvom Damijane Praprotnik učijo igranja na citroprekljah, na harmoniki je igrala domačinka Klavdija Kapš, ob koncu sta zapeli ljudski pevki Anka Štefančič in Tina Tomažič iz Sinjega vrha oziroma Špeharjev pri Vinici.

Kovač, ki je bil tudi vsestranski kulturnik

Šmalcelj se je rodil leta 1878, umrl pa je pred 58 leti. Za sabo je pustil kopije originalov 21-ih pesmi, tako notnih zapisov kot besedil pesmi v rokopisu. Napisal je pesmi, kot so Nova Jugoslavija, Padlim borcem, Dvajseta obletnica …

Bil je mali kmet in trgovec, prvi denar je zaslužil kot kovač. Potem je šel v glasbeno šolo. V Ameriki je bil štirikrat, skupaj 12 let. V Clevelandu je ustanovil tamburaški zbor. Slovenski fantje in možje so ga toplo sprejeli, z njimi je organiziral in vodil godbo na pihala, bil je organist in vodja mešanega pevskega zbora.

Leta 1923 se je vrnil in se posvetil trgovini. Njegov moto je bil, da človeka najbolj pomlajujejo glasba, petje in humor, vino pa v zmernih odmerkih. »Lahko smo ponosni na njegovo zapuščino, tudi na pesmi. Med dvajsetimi smo se jih v društvu naučili le štiri ali pet, ki so dokaj zahtevne. Drugače je bil samouk umetnik, mi ga častimo z veliko začetnico,« je dejala Jožica Matkovič, predsednica KŠD Predgrad.

Z otroki je igral tudi kralju

Jožef je brenkal na tamburico, na prvo violino sin Peter, na drugo violino sin Jože, bugarijo pa hčerka Cika. Občasno so jih zamenjali ali dopolnili hčerka Marija, ki je igrala kot Cika na bugarijo, sin Emil na brač, sin Peter pa na klarinet; v takšni zasedbi je oče Jožef igral bisernico. S svojo skupino je gostoval tudi v Ljubljani, Novem mestu, Karlovcu in Zagrebu. Okoli leta 1922 ko je prišel kralj Aleksandar na Bled so tam poleg očeta Jožefa igrali še sinova in hčerki.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki