V zadnjih mesecih je na območju PU Novo mesto, kakor tudi v ostalih delih Slovenije, ponovno zaznanih več poizkusov in dokončanih kaznivih dejanj spletnih goljufij, pri čemer se storilec iz tujine pri elektronski
komunikaciji z zaposlenim v finančnih službah v gospodarskih družbah predstavi kot poslovni partner oškodovane družbe oziroma kot zastopnik (direktor) oškodovane družbe.
Pri tem storilci uporabljajo tako identične elektronske naslove (s pomočjo spletnih aplikacij se prikaže identičen e-mail, kot ga ima poslovni partner, dejansko pa ne gre za sporočilo iz tega elektronskega naslova,
ampak z aplikacijo določen naslov e-maila, kar je edino (pogojno) preverljivo s preveritvijo IP naslova, ki pa ni enak IP naslovu (velja pri uporabi statične IP številke), ki ga uporablja poslovni partner), kakor
tudi zelo podobne elektronske naslove, ki pa so skorajda identični originalnemu, že obstoječemu elektronskemu naslovu poslovnega partnerja, vendar se malenkostno razlikuje (pika, vezaj, ipd.).
S takšnim načinom lažnega predstavljanja storilci v okviru elektronske komunikacije z zaposlenimi v finančnih službah, ki imajo pristojnost oziroma nadzor nad porabo denarnih sredstev in plačilom obveznosti družb, le-te zavedejo oziroma prepričajo, da ti izvedejo določene denarne transkakcije na transakcijske račune v tujini, misleč, da delajo v dobro družbe, kjer so zaposleni oziroma da izvršujejo naloge, povezane z
dejanskim poslovanjem družbe.
Zaposleni v finančnih službah gospodarskih družb naj bodo v prihodnje pri elektronski komunikaciji, predvsem ko se ta nanaša na plačilo sredstev, bodisi za poravnavo računov ali kakšne druge namene, pozorni na naslednje indice, ki bi lahko nakazovali, da bi lahko šlo za goljufijo:
- pozorni naj bodo na celoten zapis elektronskega naslova, tako imena in priimka ter domene
- pozorni naj bodo na “polomljen” slovenski jezik (besedila so najverjetneje prevedena s pomočjo spletnih prevajalnikov) v izvirnikih elektronskih sporočil (angl. t.i. “email headerjih”) naj preverijo, ali oseba navzven uporablja en elektronski naslov, odgovore pa prejema na drug elektronski naslov (drugo domeno), pozorni naj bodo na telefonske in fax št., ki jih osebe navedejo v samih elektronskih sporočilih ali pa v pripetih dokumentih (dopisi, računi itd.) v primeru dvoma glede resničnosti kontaktnih podatkov (el. naslov, tel. št. idr.) naj te podatke še enkrat preverijo v svojih evidencah oziroma bazah (seznami kontaktov, predhodno prejeti računi od poslovnega partnerja, predhodna elektronska korespondenca s poslovnim partnerjem), na svetovnemu spletu (imeniki, poslovni registri, spletne strani poslovnih partnerjev), predvsem pa pri že obstoječih kontaktnih osebah pri istemu poslovnemu partnerju itd.
- ob pojavu nove številke transakcijskih računov (IBAN), ki naj bi jih navedel že obstoječi poslovni partner za bodoča plačila obveznosti in jih družbe še nimajo zavedene v svojih bazah, naj zaposleni v finančnih službah, še preden na takšne transakcijske račune nakažejo denarna sredstva, preverijo pri več že obstoječih kontaktnih osebah pri dotičnem poslovnemu partnerju itd.
Policija