Mrzla in vlažna pomlad je ustavila rast mnogih vrtnin. A s toplimi dnevi se niso prebudile le rastline, temveč tudi bolezni in škodljivci. Moramo jih ustaviti in pomagati rastlinam, saj bomo drugače ob pridelek.
Spodbudimo rast
Nizke temperature so ustavile rast mnogih vrtnin, z izjemo solatnic. Če smo izbrali prave sorte, te dobro kljubujejo mrazu in polnijo naše solatne sklede. Kapusnice so veliko bolj v šoku: cvetača ni naredila rože, zelje ima majhno glavo,… Čebulnice ne debelijo čebule in strokov. Tudi plodovke, s katerimi smo pohiteli po ledenih možeh, se stiskajo in le počasi rastejo. K rasti jih spodbudimo z zalivanjem s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje biostimulante: aminokisline, vitamine in huminske kisline. Ti aktivirajo in okrepijo imunski sistem rastlin in pospešijo njegov odziv na napad bolezni, škodljivca ali vremenske ujme (toča, sodra, veter,…). Pomembno je rastline dognojevati redno, tedensko.
https://www.klubgaia.com/si/vrtnarski-nasveti/4292-vse-o-gnojenju-preko-listov
Morda nas bo doletelo sušno, sončno in vroče poletje, v katerem bodo najbolje preživele okrepljene rastline z biostimulanti. To prepoznamo tako, da so kljub suši rastline močne, čvrste in temno zelene. Verjetno se res ne bodo premaknile z rastjo, a bodo plodovi še vedno dozorevali. V takem obdobju pa je pomembno foliarno dognojevanje – preko listov. Z gnojilom enostavno škropimo preko listov in tako vnesemo vsa potrebna hranila v rastlino. Vedeti moramo, da če ni vlage v tleh, rastlina ne more črpati hranil.
Zaščita proti boleznim
V vlažnem in toplem okolju se bolezni zelo hitro širijo in uničujejo vrtnine. Obstaja veliko število glivičnih bolezni, od katerih nekatere napadajo specifične vrtnine, medtem ko druge ne izbirajo. Osnova tega boja je vedno kolobar. Z njim zmanjšamo vpliv bolezni in tudi škodljivcev. Naslednje v vrsti je zaščita pred padavinami, saj vsaka streha, nadstrešek ali celo rastlinjak omejijo vpliv vlage, kar zmanjša možnost pojava bolezni.
Vlažno vreme povzroča glivične okužbe na rastlinah. Nekatere bolezni so prisotne v zemlji, kar je večinoma pripisati neuporabi pravilnega kolobarja. Tako se na paradižniku hitro soočimo s sivo plesnijo in številnimi drugimi okužbami. V vročem vremenu opazimo okužbo s kumarno plesnijo in tudi belo plesnijo. Na zelenjavnem vrtu imamo tudi jagode, ki pa so prav tako podvržene boleznim, kot je listna pegavost. Proti boleznim se borimo tako, da upoštevamo pravilen 4 – leten kolobar ter sadimo mešane posevke. Tako med vrstama paradižnika posejemo solato, med katero potaknemo čebulo, zraven jagod naj bo drobnjak, saj čebulnice odganjajo glivične okužbe. Ker pa je vreme nestanovitno in je okužb veliko, je pametno uporabiti naravno sredstvo Bio Plantella Univerzalni fungicid. Sredstvo vsebuje oomicete Pythium oligandrum, ki uniči glivične bolezni na in v rastlini. Poleg tega spodbuja odpornost rastlin ter njihovo rast in razvoj. Dovoljeno je tudi v ekološki pridelavi. Največji učinek bo imelo, če rastline pri sajenju zalijemo in potem še škropimo med rastno sezono.
Zelo pomembna je krepitev vrtnin z rednim škropljenjem z naravnimi sredstvi, ki vsebujejo njivsko preslico, sojin lecitin ali hitin. Sredstva odebelijo celično steno rastlin in preprečijo vdor bolezni. Tako je zelo pomembno, da rastline škropimo enkrat na teden in obvezno po vsakem dežju z naravnim sredstvom Bio Plantella Natur, ki vsebuje njivsko preslico.
Z okrepitvijo celične stene preprečimo vdor bolezni. Po domače razloženo – glivične bolezni pridejo v notranjost rastline tako, da vrtajo skozi celično steno. Če imajo sveder dovolj dolg in je celična stena tanka, rastlino okužijo. Če pa celično steno primerno odebelimo, je pa sveder prekratek in rastlina ostane zdrava. Veliko težavo predstavljajo mehanske poškodbe na rastlinah, saj so rane vstopna točka za bolezni. Rane povzročijo tudi žuželke, ki obgrizejo ali sesajo rastlinske organe. Poškodbe nastanejo po toči ali sodri. Povzročimo jih tudi z nepravilnim trganjem ali rezjo plodov.
https://www.klubgaia.com/si/vrtnarski-nasveti/797-bolezni-buc-in-kumar
Za prepoznavanje bolezni uporabimo spletno aplikacijo SOS Diagnostik, ki nam preko slik pokaže videz bolezni, ki jo z nekaj znanja prepoznamo. Najdemo jo na spletni strani www.klubgaia.com. Aplikacija svetuje tudi, katero sredstvo uporabiti proti določeni bolezni.
Škodljivcev je veliko
S toplim vremenom so se razmnožili tudi škodljivci. Na vseh rastlinah v vrtu na mladih poganjkih opazimo uši. Te sesajo rastlinske sokove in izločajo medeno roso. Na to se naselijo glivice sajavosti. Poleg tega so hitro prisotne mravlje, ki se hranijo z medeno roso in uši branijo pred predatorji. Veliko nevarnost predstavljajo krilate oblike uši, ki preletijo le nekaj metrov, a lahko prenašajo bakterijske in virusne okužbe z rastline na rastlino. Opazimo tudi objedene in pogrižene liste rastlin, s katerimi so se hranile gosenice. Te se v vročem delu dneva skrijejo in jih težko opazimo, zato jih poiščemo zgodaj zjutraj ali zvečer. Na okrasnih rastlinah jih uničimo z naravnim sredstvom Bio Platnella Kenyatox, ki vsebuje piretrin iz rastline bolhač.
Listne uši so verjetno najbolj pogosti škodljivci, ki jih najdemo tudi v sadnem in zelenjavnem vrtu. To so vsejede, drobne žuželke, dolge med 1,5 in 5 mm in različnih barv (zelene, črne, rjave). Razširjene so povsod, njihova številčnost pa je običajno nižja na višji nadmorski višini. Neposredno škodo povzročajo s sesanjem rastlinskih sokov ter izločanjem medene rose (ta privablja mravlje), na katero se naselijo glivice sajavosti, ki še dodatno poslabšajo videz rastlin. Napadeni listi vrtnin se kodrajo, rumenijo in se sušijo. Posredno škodo pa povzročajo s prenašanjem številnih nevarnih virusnih povzročiteljev bolezni. Na razvoj listnih uši ugodno vpliva suho in toplo vreme, ne ustrezajo pa jim na primer temperature nad 35°C. Na njihov razvoj in širjenje neugodno vplivajo močne padavine in ekstremna suša, kar je v zadnjih letih precej pogosto. Uši izločajo lepljivo tekočino medeno roso, na katero se hitro naselijo glivice sajavosti, kar je glivična okužba. Ker se uši hitro razmnožujejo, je zelo pomembno, da reagiramo takoj, ko jih opazimo na rastlinah. Uporabimo naravno sredstvo Bio Plantella Flora verde. Ta vsebuje naraven piretrin, ki deluje kontaktno in takoj uniči škodljivca. Ta snov zelo hitro razpade na sončni svetlobi. Tako je karenca na paradižniku, kumarah, jajčevcu, papriki in solati le 3 dni. Pri škropljenju pazimo, da poškropimo vso rastlino, saj uši niso le na mladih poganjkih, temveč tudi na spodnji strani listov.
https://www.klubgaia.com/si/vrtnarski-nasveti/4303-skodljivci-sesajo-in-grizejo
Da so polži napadli rastlino, prepoznamo po sluzasti, srebrnkasti sledi, ki jo puščajo za sabo. Tako škodljivca na rastlinah ne zamenjamo z gosenicami ali drugimi žuželkami. Najpogosteje se spravijo na nizke rastline ali tiste z nizkimi listi, kot so jagode, solatnice, hoste in druge. Prvo delo na vrtu je zmanjšanje skrivališč za polže, kjer se zadržujejo podnevi. Polži so aktivni preko noči, v hladnejših delih dneva in v primeru vlažnega in oblačnega vremena. Posebno se slinarji in lazarji izogibajo vročini, saj so sestavljeni iz 85 % vode. Lahko jim nastavimo skrivališča, kot je list rabarbare, ki ga položimo čez del vrta ali pa desko, ki je obrobljena na spodnji strani z 2 letvicama, tako da je dvignjena od tal. Vsak dan posebej polže poberemo iz skrivališča. V obdobju padavin polži hitro uničijo pridelek, zato v tem času okoli vrtnin potresemo sredstvo Bio Plantella Arion, ki je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Izjemno je odporno na dež, tudi do 14 dni. Polže zatre takoj, ko ga ti zaužijejo. Pomembno je vedeti, da je neškodljiv koristnim organizmom (ježem, deževnikom, čebelam…) ter hišnim ljubljenčkom. Za naravno zatiranje polžev si lahko omislimo race ali kokoši. Z njimi se prehranjujejo tudi različni ptiči, kače, slepci in kuščarji, žabe in krastače, želve in nekatere žuželke (ličinka kresnic, hrošč krešič). Ne pozabimo na ježa in rovke. Ne uničujemo pa polžev s hišicami, ki povzročijo malo škode ter uničujejo jajčeca bolj škodljivih slinarjev in lazarjev.
https://www.klubgaia.com/si/vrtnarski-nasveti/4075-polzi-sluzavi-obiskovalci-vrtov
Plantellini strokovnjaki