»Ne le poštarja, tudi slehernega mimoidočega, ki se ustavi in si vzame čas za pomenkovanje, sva vesela.«
»Tistega dne mene ni bilo doma, ko je lično dekle na motorju stopilo do moje soproge in ji v podpis izročilo tole modro kuverto. Ne da bi natanko vedela za vsebino, tudi pošiljatelja je spregledala, je seveda podpisala in to trikrat,« je bentil mož Jože Pirnat, ki z družico Ivano živi v hiši, ki jo je leta 1951 dal sezidati njegov oče in je bila prva na tem mestu, sicer lučaj od pokopališča Sveti Tomaž na Velikih Poljanah. Tedaj pokaže na znesek (615,34 evra), ki ga je dobesedno sesul in se hkrati malce »razjezil« na poštarko. »Tokrat je prinesla slabe novice, a seveda, ji nimam kaj očitati, to sem dejal kar tako, iz svete jeze, da se kolikor toliko sprostim. Meni je voda do grla, »fental« se bom, to sem povedal tudi prijatelju.«
Tristo evrov za napad na sosedovega psa
»Kaj sem komu naredil, da so me tako oglobili?« se Jožetu orosijo oči. Pove, da je že plačal 300 evrov kazni, ker naj bi njegov pes napadel sosedovega. V čisto svežem računu, ki mu ga je izstavila Veterinarska uprava RS so navedeni stroški, ki so nastali po kasnejšem odvzemu živali. Na njem je zaračunana 30-dnevna oskrba psa v zavetišču v okolici Novega mesta, kilometrina, ki je nastala zaradi prevoza, delo na terenu pri odlovu ter izdaja novega potnega lista psa. To nanese 615,34 evra.
Lastnik zavetišča naj bi imel še okoli 200 evrov drugih stroškov (predvsem veterinarske storitve), a jih ni prikazal v računu. »To, kar navajajo, so same laži. Lahko je kaznovati siromaka s pičlo delavsko pokojnino,« je Jožeta vsebina, ki jo je ob odvzemu desetmesečna črnega kužka spisala veterinarska inšpekcija, kot pravi, vrgla iz tira. Toliko stane mesečna oskrbnina v domu starostnikov. »V kakšni državi živimo…« se sprašujeta.
Zakonca trdita, da sta tarči laži
S soprogo Ivano razložita, da sta imela dolgo svojega »čuvaja hiše«, a ga je, domnevata, nekdo nalašč zastrupil. Igrivega kužka jim je po tem na čuvanje pripeljala hčerka. Dal ga je cepiti. Bival je v hišici pod stopnicami, tako kot prejšnji. Prostor je zračen, ga Jože pokaže, in dovolj velik. Da se ne bi kam potepel, je bil včasih privezan na povodec, a ga je po noči strgal, pravi, da bržkone zaradi živali, ki se trumoma klatijo tod okoli. Enkrat se je zapodil k sosedovi psici. Res jo je podrl, ker je pač večji, ni ji pa nič naredil, še najmanj pa, da bi jo ogrizel, kot so zlobneži trdili. »Mene so obtožili, da se fizično izživljam nad psom in da ga celo polivam z vročo vodo, da bi dal mir. Inšpektorju sem povedala, da je to laž in domišljija nekoga. Palico sem imela res včasih v roki, a zgolj, da me ne bi v igrivosti podrl. Nikoli pa ga nisem tepla. O vodi pa, lepo vas prosim. Kdor ima tako velike oči, da naj bi z razdalje to tudi videl, me res zanima,« je soproga pri zaslišanju povedala policiji in inšpektorici. Še večja hudina jo je doletela, ko se je kasneje z inšpektorico oglasil pristojen iz zavetišča. Dejala ji je, da bodo psa odpeljali v zavetišče. Ko je vprašala, zakaj, so ji odgovorili, da zato, ker ni dobra skrbnica, pogoji za bivanje živali pa so neustrezni.
Ko ni psa, so na pohodu lisice
»Je pa vranč, ko ima hudič mlade,« se Jožetu utrga misel in pove, da mu je lisica, seveda ko je bil pesjak prazen, v kokošnjaku zadavila deset kur. Zvitorepka je pregrizla leseno palico na vratih, da jih je lažje odprla. Zjutraj so pokončane ležale vsepovsod.
Perutnino je obnovil in postavil kovinska vrata. A pesjak bo še naprej sameval, saj je bila obema skrbnikoma psa, z upravno odločbo, izrečena prepoved reje psov. Območna uprava Ljubljana, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je namreč v upravno inšpekcijskem postopku, po uradni dolžnosti, na podlagi konkretnih navedb (prijav) ugotovila, da je v omenjenem primeru dokazano šlo za kršitve, vezane na zagotavljanje bivalnih pogojev psa in za ponavljajoča se prepovedana ravnanja nad živaljo, kot so fizično nasilje, polivanje z vodo, da se ga utiša. Psu so bile kršene pravice do svobode gibanja in splošne dobrobiti (večkrat je bil na privezu, dolgem en meter, s katerega je pobegnil).
»Ravno sem hotela psa dati v pesjak, ko je priletel sosedov pes in name skočil. Kasneje sem Jožeta lepo prosila, da naj poskrbi za žival, drugače ne bo v redu,« je dejala soseda, ki je želela ostati neimenovana. Povedala je tudi, da naj bi bile z vasi podani še najmanj dve prijavi. »Sicer pa tako visoke globe ne bi privoščila niti milijonarjem, kaj šele njemu«, je še dejala. Tudi nekatere druge sovaščane je pošteno stresel pasji stroškovnik. Okoli 30 kilogramov težak labradorec je pred poldrugim mesecem iz zavetišča oddan novemu lastniku.
Sosedi se strinjajo, kazen oziroma stroški so oderuški
Policisti Policijske postaje Ribnica so januarja preverjali obvestilo o mučenju živali, vendar kršitve niso zaznali. V istem mesecu so bili obveščeni o spuščenem istem psu, ki je napadel drugega psa. Pri navedeni prijavi je bila ugotovljena kršitev Zakona o zaščiti živali, saj lastnik ni poskrbel za njegovo fizično varstvo in mu je bil izdan plačilni nalog. O omenjenih dveh postopkih je bila obveščena tudi Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je pristojna za izvedbo ukrepov. O odvzemu navedene živali policija ni bila obveščena.
(mgć)