fbpx
E-UTRIP
Z leve: Franc Mršnik, Janez Lovšin-Daso, Alojz Lovšin-Špiček in mariborski gost.
Aktualno Narava Narava & zdravje Ribnica

Obredna »zapoved« ob cepiču najstarejše trte na svetu

Društvo vinogradnikov ribniške doline, ki je bilo na pobudo Alojza Lovšina ustanovljeno leta 1988, je v tem času navezalo stike z mnogimi sorodnimi društvi iz slovenskih vinskih dežel, pot pa jih je pred dvema letoma peljala tudi v Maribor. Tam so, tudi z izvirno šegavostjo, ki je Ribničanu položena v zibelko, še bolj pa s predstavitvijo društva in na sploh vedenja o vinogradništvu, preprosto presenetili gostitelje in prevzeli potomko znamenite trte, modre kavčine ali žametne črnine, ki spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena. Maja istega leta so jo zasadili za zidovi ribniškega gradu.

Prihodnje leto bodo trgali

V trosno zemljo, ob lesenem kolu, pritrjenem na zid, sta jo položila mestni viničar oziroma skrbnik mariborske trte, Stane Kocuter in Franc Mršnik, ki od takrat skrbno bdi nad potomko. Redno jo obiskuje, tudi pred kratkim, ko je s škarjami v roki opravil eno izmed vinogradniških zapovedi, pripravo trte za zimski čas. »Odščipnil sem ji del, da oleseni, drugače bi tudi pozimi poganjala. Ali na kratko povedano, ustavil sem ji vegetacijo,« je razložil skrbnik trte Franc Mršnik, sicer tudi član ribniškega vinogradniškega društva. Hkrati je z ograje snel zaščito proti toči, kmalu pa bo s slamo prekril tla rastišča. »Že dve leti kar lepo poganja, prihodnjo jesen bomo zagotovo trgali,« ne dvomi Janez Lovšin – Daso, predsednik društva, ki je še posebej hvaležen Mršniku za njegovo celoletno skrbnost do rastline.

Mariborski gost

Poleg Franca in Janeza je bil pri opravilu navzoč tudi Alojz Lovšin – Špičkov s steklenico pridelanega vina iz lastne kleti, trije pa so skupaj nazdravili z naključnima mimoidočima – Mariborčanom, ki je tisto popoldne z družico obiskal Ribnico in ravno takrat zavil v grad. »Simbolika je dobra, naš gost je odličen poznavalec vinske kulture, zato ne dvomimo, da bo tudi on pričal o štajerski potomki sredi dežele suhe robe,« so se šegavi Ribničani zahvali prav tako zgovornemu gostu.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki