Dobro znani pozdrav in najpogostejši odgovor na vprašanje, ki ju bolj ali manj izgovarjamo povsem podzavestno, sta veliko manj samoumevn, kot se zdita. In mnogo bolj povezana med seboj, kot izgleda na prvi pogled. Odvisno od tega, kako pojmujemo zdravje in kako pojmujemo »biti dobro«. Za večino to pomeni »biti zdrav«. Nekateri se ne bodo strinjali in bodo dejali, da tudi, če si nekoliko bolan, se da živeti (dovolj) dobro – če imamo hkrati možnost, da lahko sami obvladujemo bolezen, da smo kljub bolezni vključeni v skupnost in če vanjo kljub zdravstvenim težavam lahko prispevamo.
Kaj je zdravje?
Opredeljevanje zdravja za stroko nikoli ni bila lahka naloga. Sama definicija se je skozi čas razširjala in spreminjala skladno z razširjanjem znanja o človekovem delovanju. Od strogo biomedicinskega modela, po katerem je štelo izključno funkcioniranje telesa, preko biopsihosocialnega modela, po katerem se upoštevajo tudi duševni in družbeni dejavniki zdravja, do sistemskega pogleda, po katerem je zdravje vselej rezultat medsebojnega vplivanja različnih sistemov katerih del smo: človek kot sistem, ki se giblje znotraj različnih sistemov – družina, skupnost, institucije, politični sistem, ekonomski sistem …
V ospredju je družbena in psihološka dimenzija zdravja
V novejšem času, še posebej od pandemije koronavirusa naprej, sta v ospredje spet bolj stopili prav družbena in psihološka dimenzija zdravja. Pandemija je na zelo usoden način v svetovnem merilu pokazala, kako pomembno vlogo pri tem, ali bomo zboleli in okrevali, igra naš položaj v družbi in to, kje živimo. Smo med revnejšimi ali bogatejšimi? Živimo v državi z močnim javnim zdravstvenim sistemom ali ne? V Sloveniji imamo v povprečju 1 zdravnika za približno 200 ljudi, na afriški celini je to razmerje 1: 30001. Ali živimo v skupnosti, kjer se lahko obrnemo na druge ali smo prepuščeni samim sebi? Imamo vsaj z eno osebo, še bolje pa z vsaj dvema ali tremi takšne odnose, za katere bi lahko dejali, da so zaupni, vzajemni, da v njih zadovoljujemo potrebe po druženju, po pogovoru, sodelovanju, varnosti …? Gre za potrebe, ki so še zlasti ključne v obdobju odraščanja, saj predstavljajo močan varovalni dejavnik v stresnih in travmatičnih izkušnjah.
Vsakih 40 sekund v svetu nekdo naredi samomor. Težave v duševnem zdravju skoraj po pravilu spremljajo zlorabo alkohola in drog, osamljenost, izključenost. Imamo možnost izraziti stisko, ko le-to občutimo? Kakšen način izražanja stisk ali sproščanja stresa lahko izberemo? Vseh izbir nimamo vedno na voljo. Prav tako drži, da vsi nimamo na voljo enakih izbir – prav zaradi različnih sistemov, v katerih se gibljemo, in v razlikah znotraj njih. A skoraj vsi imamo skoraj vedno vsaj nekaj izbire pri tem, ali bomo ubrali bolj ali manj zdravo pot. Če začnemo z duševnostjo, to pomeni, da si, kolikor je mogoče, prizadevamo za vzpostavljanje in gojenje takšnih odnosov, v katerih se bomo počutili vredne drugim in v katerih bomo tudi sami pokazali, koliko so drugi vredni nam.
PRIPOROČILO ZA (DUŠEVNO) ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG ŠT. 1:
Kolikor je mogoče, si prizadevajmo za vzpostavljanje in gojenje takšnih odnosov, v katerih se bomo počutili vredne drugim in v katerih bomo tudi sami pokazali, koliko so drugi vredni nam.
Pripravili:
Maruša Bertoncelj, univ. dipl. soc. ped., regijska koordinatorica za duševno zdravje v programu MIRA,
mag. Branka Đukić, univ. dipl. živ. teh., regijska izvajalka prehranskih vsebin in koordinatorica v programu Slovenske mreže zdravih šol,
Rok Zaletel, univ. dipl. pol., območna odgovorna oseba v projektu SOPA,
Katja Podergajs, dipl. m. s., regijska koordinatorica v programu Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike.
Viri:
- The WHO Special Initiative for Mental Health (2019-2023): Universal Health Coverage for Mental Health.
- World Health Statistics 2020: Monitoring health for the Sustainable Development Goals.
- Prehranski nasveti namenjeni posameznikom in družinam za čas trajanja in sproščanja ukrepov nove virusne bolezni COVID-19. NIJZ, 2020.
- Rezultati raziskave: Epidemija Covid-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije. Inštitut za nutricionistiko, 2020. Dostopano dne 22. 6. 2020 na URL povezavi: https://www.nutris.org/novice/rezultati-raziskave-epidemija-covid-19-pomembno-vpliva-na-prehranjevalne-navade-prebivalcev-slovenije
- Prehranske bilance. Statistični urad RS, 2019. Dostopano dne 18. 6. 2020 na URL povezavi:
https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11/84 - Food and nutrition tips during self-quarantine. WHO, 2020. Dostopano dne 19. 6. 2020 na URL povezavi:
https://www.euro.who.int/en/health-topics/health-emergencies/coronavirus-covid-19/technical-guidance/food-and-nutrition-tips-during-self-quarantine - Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016. NIJZ, 2018. Dostopno dne 26. 6. 2020 na URL povezavi:
https://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/kako_skrbimo_za_zdravje_splet_3007_koncna.pdf - Tveganja pitja alkohola v času COVID-19 in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način. Dostopno dne 2. 7. 2020 na URL povezavi: https://www.sopa.si/tveganja-pitja-alkohola-v-casu-koronavirusa-in-kako-se-s-stresom-spoprijeti-na-zdrav-nacin/
- Alkohol slabi našo sposobnost boja proti bolezni COVID-19. Dostopno dne 2. 7. 2020 na URL povezavi: https://www.sopa.si/alkohol-slabi-naso-sposobnost-boja-proti-bolezni-covid-19/