E-UTRIP
Featured

Nasilje v družini pereča tematika v obdobju koronavirusa

Obdobje epidemije koronavirusa od vseh ljudi terja veliko prilagodljivosti in strpnosti. To je še kako pomembno v družinah, ki nenadoma skupaj preživljajo veliko več časa, kar pa lahko privede do več trenj v medsebojnih odnosih. Glede na policijska poročila, ki jih redno prejemamo v uredništvo, smo dobili občutek, da je nasilja v družinah več, kot običajno. Naše sume smo zato želeli preveriti pri dveh ključnih ustanovah za preprečevanje nasilja v družinah, na Policiji in Centru za socialno delo, ki je pristojen za območje Kočevja in Ribnice ter okolice.

“Porast nasilja v družinah v pričakovanju.”

Iz Centra za socialno delo sporočajo, da trenutno še ne opažajo porasta nasilja v družinah, vendar večji porast šele pričakujejo. Predvidevajo namreč, da ljudje v primeru nasilja ne pokličejo pomoči takoj, zaradi česar sumijo, da je nasilja najverjetneje več, a zanj še ne vedo. Zavedajo se, da je trenutna situacija za vse zelo stresna, saj morajo ljudje biti doma, ne morejo se družiti in posledično težje poiščejo tolažbo in razbremenitev pri drugih ljudeh ali s pomočjo drugih aktivnosti. Navajajo, da »žrtve nasilja praviloma ne pokličejo takoj na pomoč, saj ljudje običajno poskušamo težave najprej rešiti sami, potem za pomoč prosimo prijatelje, družino, znance in šele, ko vse to ne pomaga, se obrnemo na institucije. Soočanje z dejstvom, da je žrtev nasilja, je pogosto proces.«

Iz Policijske uprave Ljubljana sporočajo, da »policisti tudi v času razglašene epidemije in uvedbe ukrepov za zajezitev širjenja bolezni dosledno preiskujejo vsa naznanjena in zaznana kazniva ravnanja (prekrški in kazniva dejanja) ter izvajajo vse potrebne ukrepe za zaščito žrtev.« Prav tako ugotavljajo, da so kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v letošnjem letu nekoliko v porastu. V obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 3. 2020 je policija namreč obravnavala 415 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katere je bila podana kazenska ovadba (skoraj 25 % več kot lansko leto, ko jih je bilo 333).

Od uveljavitve ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, tj. od 16. 3. 2020 do 31. 3. 2020, je policija obravnavala 67 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je primerljivo z istim obdobjem lanskega leta, ko jih je bilo 57. Policija v vseh primerih odreagira in ustrezno ukrepa, v večini primerov pa je osumljencu izrečena prepoved približevanja.

Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje v upadu

Policija sporoča, da »so kazniva dejanja zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje v letošnjem letu, glede na isto obdobje lani, nekoliko v upadu in sicer je policija v letošnjem letu do vključno 31. 3. 2020 obravnavala 157 kaznivih dejanj, kar je slabih 11% manj kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo 176. Ta kazniva  dejanja  so v upadu tudi v času od 16. 3. 2020 do 31. 3. 2020 glede na isto obdobje lanskega leta.

V upadu tudi spolni napadi na osebe, mlajše od 15 let

V upadu so, glede na lansko leto, tudi kazniva dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, kar velja tudi za obdobje od 16. 3. 2020 do 31. 3. 2020. V letošnjem letu je bilo kaznivih dejanj prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva primerljivo število glede na isto obdobje preteklega leta, podobno tudi v obdobju od 16. 3. 2020 do 31. 3. 2020, primerjalno glede na isto obdobje preteklega leta.

Očitno nekega večjega porasta še ni opaziti, a tako, kot CSD, tudi Policija pravi, da »je vsekakor možno, da je nasilja več od obravnavanih primerov, vendar v teh razmerah nasilja nihče ne vidi in ne prijavi ali pa žrtev nima možnosti prijave. Žrtev v takih razmerah težje prekine krog nasilja in poišče pomoč. Ob poznavanju dinamike nasilja znotraj zasebnih prostorov se zavedamo situacij, ko se zaradi omejitvenih ukrepov zaradi pandemije žrtve težje in redkeje odločijo za klic na policijo, center za socialno delo ali na nevladne organizacije. Otežena jim je tudi nemotena komunikacija z drugimi osebami v njihovem socialnem krogu (svojci, prijatelji, sodelavci idr.).

Vzroki za nasilje v družini

Marsikdo pomisli, da je za nasilje nad družinskimi člani najpogosteje kriv alkohol oziroma vinjenost povzročiteljev, kar pa CSD potrjuje le deloma. Pravijo, da »uživanje alkohola, še posebej kadar je le-to tvegano in škodljivo, nikakor ne vpliva pozitivno na medčloveške odnose, vendar ni razlog za nasilje v družini. Nasilje je zloraba moči, je posledica prepričanj posameznika, da mu pripada več, da ima pravico in dolžnost nadzorovati druge in se postaviti nad druge.« Glavni vzrok pripisujejo ravno spremembi življenjskega sloga, kjer družinski člani preživijo veliko več časa skupaj, nekaterim pa to predstavlja dodatni stres in morda izčrpanost, kar privede do kritičnih stanj, ki izzovejo nasilje.

Ukrepi iz strani CSD

Center za socialno delo smo povprašali o ukrepih, ki jih izvajajo za preprečevanje oz. blaženje posledic tovrstnega nasilja in pravijo: »Ob prijavi nasilja v družini CSD žrtvi nudimo informacije in podporo za soočanje s trenutno situacijo. Nudimo predvsem informacije o postopkih policije, ukrepih sodišča za zagotovitev varnosti po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, informacije o možnosti umika, če se žrtev za to odloči in informacije o drugi zakonodaji, npr. družinski zakonik, informacije o podpornih programih, v katere se lahko vključi. CSD ima nalogo koordinatorja pomoči, zato se povežemo tudi z drugimi institucijami, npr. s policijo, zdravstvenim domom, šolo. Skupaj z žrtvijo načrtujemo čimbolj učinkovito pomoč zanjo in za njene otroke.«

»Povzročitelju ravno tako nudimo informacije o postopkih policije in sodišča, o možnih posledicah njegovega vedenja. Nudimo mu informacije o možnostih vključitve v podporne programe za spremembo vedenja. Žrtev in povzročitelj pa se lahko pri CSD vključita v storitev osebna pomoč, vsak k svojemu svetovalcu oz. svetovalki.«

V nasilje pogosto vključeni tudi otroci

Žal so v situacijah nasilja v družini mnogokrat prisotni tudi otroci, ki tovrstne dogodke doživljajo na drugačen, intenzivnejši način. Ko samo pomislimo, kakšen pečat pustijo na otroku takšne izkušnje, nas stisne pri srcu. Prav tako žrtve težko ponovno zaupajo ljudem, v njih pa je vseskozi prisoten strah pred tem, da bi se izkušnja ponovila. Zato so zelo pomembni ukrepi, ki se izvajajo po kaznivem dejanju, ki morajo zagotavljati varnost in zadoščenje žrtev po pravični obravnavi.

CSD potrjuje, da so ob dejanju pogosto prisotni tudi otroci, saj se nasilje vendarle dogaja v družini. Poudarjajo pa, da »tudi, če otrok ni priča nasilju, je priča posledicam nasilja, saj je del odnosov in vzdušja v družini. Pogosto menimo, da so otroci zaščiteni, če nasilja niso videli, vendar to ne drži.«

Ukrepi, ki jih izvaja Policija

Iz Policijske uprave sporočajo, da »imajo policisti določene zakonske ukrepe za zaščito žrtve in sicer prepoved približevanja na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije in pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Gre za primere, ko policija z zbranimi obvestili ugotovi, da je zdravje in življenje žrtve tako ogroženo, da se pričakuje, da bo žrtev nasilja tudi v prihodnje. Oseba, ki ji je izrečena prepoved približevanja, mora kraj prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, ki odloči o podaljšanju prepovedi za čas do 15 dni. O izrečenem ukrepu policija obvesti tudi krajevno pristojni CSD.«

Kaj pomeni prepoved približevanja?

Na Centru za socialno delo razlagajo, da v primeru prepovedi približevanja povzročitelj ne sme:

  • vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev,

  • zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev,

  • zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec …),

  • navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb,

  • vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo,

  • objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev.

Žrtve morajo spregovoriti o nasilju

CSD sporoča, da »nasilje ne preneha samo od sebe. Pomembno je nekomu povedati. Do nasilja ni mogoče imeti nevtralnega stališča. Če nasilje opazimo in ne naredimo nič, podpiramo nasilneža.« Policisti pa dodajajo da »je Policija le ena izmed institucij, ki obravnava nasilje v družini. Vedno, ko izvemo za nasilje, storimo vse, da nasilje prekinemo. V nadaljevanju nastopijo druge institucije (CSD, nevladne organizacije), ki lahko žrtvi pomagajo in jo vodijo skozi nadaljnje postopke. Dejstvo pa je, da se lahko ustrezno odzovemo in zaščitimo žrtve le, če smo o nasilju obveščeni. Žrtve morajo spregovoriti o nasilju. Čakanje in odlašanje nasilja in trpljenja ne bo ustavilo, ampak ga lahko le stopnjuje. Žrtve lahko pomoč poiščejo na policiji, v CSD in pri nevladnih organizacijah. Tudi vsi ostali, ki morda izvemo, da se v neki skupnosti nasilje izvaja, se moramo odzvati in nasilje prijaviti. Le na ta način lahko žrtvi pomagamo iz kroga nasilja.«

Policija zato v tem času z različnimi preventivnimi ukrepi spodbuja strpnost, razumevanje, ljubezen in ničelno toleranco do nasilja, prav tako spodbuja vse, ki so nasilju priča ali zanj vedo, to takoj prijavijo policiji. »Ponovno pozivamo vse, ki izvedo za nasilje v neki družini ali so mu kot sosedje morda priča, da nas o tem obvestijo. V prijavi naj navedejo okoliščine – morebitno razbijanje, kričanje in druga opažanja glede domnevnega nasilja. Policisti se namreč ob intervencijah večkrat soočajo s situacijami, ko žrtev stopi v bran povzročitelju nasilja in policistom zanika nasilno vedenje oziroma nasilja iz strahu pred nasilnežem ne upa prijaviti oziroma o njem spregovoriti, kar posledično lahko privede do neustreznih zaščitnih ukrepov in do nadaljnje ali še hujše ogroženosti.«

Kam in kako po pomoč?

V primeru nasilja se žrtve lahko obrnejo na več institucij in na več različnih načinov:

  • policija: 113 (takojšnja obravnava), 080-1200 (anonimna številka, kasnejša obravnava, ponavadi v roku 24-ih ur, anonimna prijava tudi preko spletne povezave http://www2.gov.si/e-uprava/prijavadn.nsf#), 031 777 600 (za gluhoneme osebe, 24-urna dosegljivost tolmačev za znakovni jezik, možna tudi uporaba aplikacije Wap112),

  • reševalci in gasilci: 112

  • center za socialno delo: 01 893 83 80 (Kočevje), 01 32 04 412 (Ribnica)

  • nevladna organizacija društvo SOS: 080 11 55, 031 699 333 (osebna svetovanja), e-mail: drustvo-sos@drustvo-sos.si

  • 24-urni krizni telefon: 080 11 55

  • TOM: 116 111 (za otroke in mladostnike)

  • Krizni center za otroke- Hiša zavetja Palčica (Grosuplje): 040 194 193, 040 194 192, e-mail: hisa.palcica@gmail.com

  • Krizni center za mlade Ljubljana: 01 236 12 22, 041 419 121, e-mail: kcmlj@gov.si

M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki