4. junij zaznamuje Mednarodni dan otrok žrtev nasilja, ki je opomnik na globalno težavo, ki ne pozna meja in socialnega statusa. Ta dan je bil prvič razglašen leta 1982 s strani Združenih narodov, kot odziv na izraelski vojaški napad na palestinske begunce v Libanonu, med katerim je bilo ranjenih in ubitih veliko otrok. Danes je dan posvečen vsem otrokom, ki so žrtve fizičnega, psihičnega, spolnega in digitalnega nasilja.
V preteklosti so bili otroci pogosto žrtve vojne, suženjstva, trgovine z ljudmi in drugih oblik nečloveškega ravnanja. Šele v 20. stoletju se je začela oblikovati mednarodna zavest o ranljivosti otrok in potrebi po njihovi zaščiti. A žal tudi večja mednarodna zavest ne prepreči trpljenja nekaterih posameznikov ali skupin otrok. Kljub napredku nasilje nad otroki ostaja pereča tema.
V Sloveniji je prelomnico predstavljala ratifikacija Konvencije o otrokovih pravicah leta 1990, ki je postavila temelje za celovito zaščito otrokovih pravic.
Oblike nasilja
Nasilje nad otroki lahko prevzame različne oblike, vsaka pa ima svoje specifične posledice:
Fizično nasilje: Vključuje telesne poškodbe zaradi udarcev, brc, opeklin in drugih oblik fizičnega kaznovanja. Dolgotrajno fizično nasilje lahko povzroči resne zdravstvene težave in trajne poškodbe.
Čustveno nasilje: To obliko nasilja je težje prepoznati, vendar lahko ima enako hude posledice kot fizično nasilje. Vključuje zasmehovanje, grožnje, poniževanje in izolacijo, kar lahko vodi v nizko samopodobo, depresijo in anksioznost.
Spolno nasilje: Vključuje vse oblike spolne zlorabe in izkoriščanja. To nasilje ima pogosto dolgotrajne psihološke posledice, vključno s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), depresijo in težavami v medosebnih odnosih.
Zanemarjanje: To je oblika nasilja, kjer otrok ne prejema osnovnih potrebščin, kot so hrana, zavetje, izobraževanje in zdravstvena oskrba. Zanemarjanje lahko vodi do resnih fizičnih in razvojnih težav.
Nasilje v digitalni dobi
Digitalizacija je prinesla nove izzive in oblike nasilja nad otroki. S povečanjem uporabe interneta in družbenih omrežij so otroci izpostavljeni novim oblikam nasilja, kot so:
Kibernetsko nasilje (spletno ustrahovanje): Vključuje nadlegovanje, grožnje, širjenje laži in ponižujočih komentarjev prek spleta. Kibernetsko nasilje je lahko zelo intenzivno, saj se lahko dogaja 24/7 in doseže široko občinstvo.
Spletno spolno izkoriščanje: Otroci so lahko tarča spolnih plenilcev, ki jih prepričajo v pošiljanje eksplicitnih fotografij ali video posnetkov. Te vsebine se lahko širijo po spletu, kar ima trajne posledice za žrtve.
Digitalno zasvojenost in izpostavljenost neprimerni vsebini: Otroci lahko postanejo zasvojeni z uporabo interneta in video iger, kar vpliva na njihov razvoj in socializacijo. Prav tako so lahko izpostavljeni neprimerni vsebini, kot so nasilni video posnetki in pornografija.
Šola zazna nasilje: Kako naprej?
Prepoznavanje in ukrepanje proti nasilju je danes izziv. Zavedanje o problemu, odprta komunikacija in strokovna pomoč so ključni koraki do varnega sveta za najranljivejše člene naše družbe.
Na šole v kočevsko-ribniškem koncu smo naslovili vprašanje, kako postopajo v primeru suma na nasilje nad otrokom.
Darja Delač Felda iz OŠ Ob Rinži odgovarja, da se v zadnjem šolskem letu intenzivno ukvarjajo s problematiko različnih vrst nasilja. »V okviru Zdrave šole smo se posvetili krepitvi kompetenc naših učencev na področju medosebnih odnosov, sodelovanja in izboljšanja komunikacijskih veščin pod sloganom Lepa beseda lepe odnose najde ter pripravili Prešernov nagradni literarni, likovni in glasbeni natečaj, za katerega so učenci razmišljali in ustvarjali na isto temo. V začetku šolskega leta smo izvedli tudi dan dejavnosti, posvečen razvijanju socialnih veščin in medgeneracijskemu povezovanju. Od začetka šolskega leta pedagoginje in psihologinje šole izvajajo preventivne delavnice v 1., 3., 5. in 7. razredu, šolske psihologinje sistematično vstopajo v posamezne razrede, kjer je potrebno uravnavanje in usmerjanje socialne dinamike v skupini in učenje konstruktivnega reševanja sporov. Izvajajo tudi individualne razgovore z učenci, ki potrebujejo dodatno pomoč na področju razvoja socialnih veščin in njihovimi starši,« odgovarja Delač Felda.
KROGEC: Na šoli imajo protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja, v pripravi pa so še protokoli za delovanje šole v primeru nevarnega dogodka.
Na šoli imajo tudi protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja. V začetku šolskega leta so se vključili v projekt Varna šola, ki ga vodi in usmerja Inštitut za varnostno kulturo (IVK). Projekt je s sofinanciranjem podprla Občina Kočevje. V okviru projekta so bila izvedena izobraževanja za zaposlene, starše in učence, v pripravi pa so še protokoli za delovanje šole v primeru nevarnega dogodka.
Kdaj ukrepati?
Psiholog Peter Gradišar iz OŠ Zbora odposlancev navaja, kdaj šola ukrepa v primeru nasilja nad otrokom in sicer, ko so opažene spremembe pri otroku, ko otrok zaupa nasilje, v primeru informacije tretje osebe ali če je zaposleni priča nasilju. V naštetih primerih se takoj obvesti svetovalnega delavca VIZ, oziroma ravnatelja ali pomočnika, če je svetovalni delavec odsoten.
Otroku je vse čas nudena čustvena podpora in varno okolje. Svetovalni delavec je zadolžen za zapis dogodka. Zapisnik se, na podlagi pogovora z otrokom, naredi na predpisan obrazec.
Svetovalna služba VIZ v telefonskem pogovoru isti dan oz. najpozneje v 24 urah po narejenem zapisu dogodka obvesti CSD o sumu nasilja v družini nad otrokom in na CSD pošlje pisno prijavo nasilja skupaj z zapisom dogodka. Predstavniki CSD nato opravijo razgovor z otrokom, največkrat kar v šoli, ob prisotnosti svetovalnega delavca, kjer se tudi odloči, kako naprej (odvisno od primera).
Svetovalni delavec VIZ najpozneje naslednji delovni dan po telefonski prijavi nasilja CSD oz. policiji skliče interni tim VIZ, ki ga sestavljajo svetovalna služba, razrednik otroka, ki je žrtev nasilja, in učitelj oziroma drug delavec, ki je naredil zapis dogodka. Vsaj na prvem sestanku mora biti navzoč tudi ravnatelj. Glavne naloge tega tima so skrbeti za varnost in dobrobit otroka, dogovoriti način podpore znotraj šole in določiti načine ukrepanja ob morebitnih spremembah.
Ključno je seveda sprotno obveščanje znotraj tima in skrb za varovanje osebnih podatkov. Vodja tima po potrebi sodeluje še z zunanjimi inštitucijami. V nadaljevanju pride do evalvacije učinkov dela in zaključka dela internega tima. Otroku je še naprej nudena pomoč, svetovanje oz. podpora, navaja Gradišar.
Vsak primer se obravnava odgovorno, ob upoštevanju otrokove varnosti in dobrega počutja.
Tudi Mina Lipej iz svetovalne službe OŠ Ribnica navaja podobne smernice in poudarja, da se vsak primer obravnava odgovorno, ob upoštevanju otrokove varnosti in dobrega počutja. Vsak primer temelji na individualni obravnavi in na zaupnosti, seveda v okviru določb šolske politike in veljavne zakonodaje.
»Vedno pri vseh postopkih upoštevamo postopnost, razen v primerih, ko sumimo na nasilje ali ogroženost pa nemudoma ukrepamo. Prijavo na pristojne ustanove odda ravnatelj, v sodelovanju s šolsko svetovalno službo,« navaja Mina Lipej.
V prvi vrsti poskrbijo za zbiranje informacij in obveščanje pristojnih organov, vse poteka zaupno in ob ustrezni podpori žrtvi nasilja. Šola zagotovi otroku ustrezno psihološko podporo in svetovanje (to opravlja šolska svetovalna služba) ter ga usmeri k strokovnjakom za pomoč žrtvam nasilja (pediater, klinični psiholog). Ključno je tudi sodelovanje s starši, zato jih obvestijo in vključijo v nadaljnje postopke. Prizadevati si je treba za sodelovanje s starši ali skrbniki otroka, vendar le v primerih, ko to ne ogroža varnosti otroka, poudarja šolska svetovalka.
Primerov nasilja ni nič manj, kot nekoč- nasprotno: dobiva nove oblike in zato je ključno tudi izobraževanje zaposlenih, ki se tako naučijo zgodnjega prepoznavanja znakov nasilja in pravilnega ravnanja v primeru sumov ali ugotovljenih primerov.
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ,
ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE, IN
ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN, POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200.