Velik del velikonočnih navad v Sloveniji so igre s pirhi. Najbolj znana je sekanje in zbijanje pirhov, pa tudi valicanje (trkljanje pirhov ob pirh). Tradicionalno jim prisostvujejo tako najmlajši kot tudi odrasli, v nedeljo zjutraj po sveti maši ali v ponedeljek v vasi oz. pred cerkvijo. Žal so pričele izumirati po drugi svetovni vojni, vendar pa jih v čim večji meri poskušajo ohranjati predvsem šolniki in vaške skupnosti, ki tradicijo želijo ohranjati in prenesti na tudi na mlade.
Kako potekajo igre?
TRKLJANJE
Pri trkljanju ali turčanju, kot jo z drugim izrazom poimenujemo, tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico ob špico ali peto ob peto. Komur se pirh razbije, ta izgubi. Zmagovalec je torej tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov. Posledično so za pirhe izbirali le jajca, ki so imela kar najbolj trdno lupino, kar so prepoznali po zvoku, ki je nastal, ko so z jajcem potrkali po zobeh. Je pa pri tej igri občasno prihajalo tudi do goljufij, saj so večjo trdnost jajca dosegli tako, da so ga izpihali in napolnili s smolo.
CILJANJE PIRHOV
Pri igri ciljanja pirhov tekmovalci v roke vzamejo kovanec, ki ga mečejo v pirh. Ta igra izvira iz 90. let 20. stoletja. Zmagovalec je tisti, ki mu uspe s kovancem prebiti lupino in ob čemer tudi ostane v pirhu. V nekaterih različicah igre pa se mora kovanec skriti pod lupino oz. pokukati iz lupine na drugi strani.
Želimo vam veliko zabave ob igrah in prijeten velikonočni ponedeljek!
M.K.