Na Trubarjev stol, ki je delo arhitekta Janeza Suhodolca, dolgoletnega sodelavca Trubarjeve domačije, se je v okviru prvega pogovornega večera usedel nekdanji predsednik države Borut Pahor. Prav tako je bila to priložnost za predstavitev njegovega prvega knjižnega dela “Zmaga je začetek”. S Pahorjem je strani knjige obračala moderatorka večera Nuša Lesar, Ribničanka, ki je že dolgo pomembno ime na komercialni televiziji. Počaščena je bila, da so jo povabili k projektu Pogovornih večerov, ki bodo tradicionalni.
Borut Pahor je v svojem političnem delovanju dokazal, da je svoje poslanstvo razumel precej širše in odgovorneje od funkcije, ki jo je opravljal. Bodisi kot predsednik državnega zbora, predsednik vlade ali predsednik države. Zaradi tega je bil po vseh kazalcih najbolj znan obraz slovenske politike. Kar mu je nedavno, v pogovornem večeru v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači, pritrdil tudi kolega iz študijskih dni, sicer komunikolog dr. Dejan Verčič, ko je dejal, da njegovi študenti med slovenskimi politiki najbolj poznajo ravno Pahorja, druge skorajda ne. »Več kot trideset let dela v politiki je pustilo neizogibne sledi. Še posebej, če mi je bilo dano, da opravljam najpomembnejše državniške funkcije,« je dejal Pahor.
Eden najbolj bleščečih trenutkov v njegovi karieri je bil dogodek leta 2020, ko sta se z italijanskim kolegom Sergiom Mattarello poklonila pred spomenikom bazoviškim žrtvam in žrtvam fojb. In to tako, da sta se prejela za roke. Njuno prijateljstvo in državniška vizija sta obrodila sadove, saj je bil kasneje Slovencem v Trstu vrnjen Narodni dom. Tudi temu je Pahor v knjigi namenil posebno poglavje. »Ta stisk roke pred obema spomenikoma je dal upanje ljudem obeh strani meje.«
Spravni korak, ki ga je dojemal kot spomin na vse Slovence, ne glede na to, na kateri strani so padli, je skupaj z nekdanjim velikolaškim županom Antonom Zakrajškom naredil pred desetimi leti, ob odkritju spominske plošče na Karlovici pri Velikih Laščah. »Tudi takrat so bili ljudje, ki so mi to zamerili. To je bil prvi poskus, da bi na simbolni ravni nekaj naredili. In sem na to ponosen.«
Pobudo za pogovorne večere je dal velikolaški podžupan Dejan Zakrajšek, ki je spomnil, da se je ravno na Trubarjevi domačiji rodil slovenski jezik. Na Rašici pa je prvič, kar marsikdo ne ve, zaigrala Zdravljica kot slovenska himna. »Želimo si, da bi Rašico oziroma Trubarjevo domačijo, ki žal še ni spomenik državnega pomena, tudi tako spoznalo čim več ljudi. Na stol se bodo usedle najbolj znane osebe iz politike, gospodarstva, kulture in verskega življenja,« dogodke napoveduje Zakrajšek. Sodeč po odzivu prvega večera, ni dvoma, da jim ne bo uspelo. Drugi gost pogovornih večerov bo grosupeljski župnik Martin Golob, ta na vrsto pride junija.
(mgć)