fbpx
E-UTRIP
Aktualno Kočevje Narava Narava & zdravje Novice Občina

Na Kočevskem jezeru načrtujejo sanacijo prelivnega kanala in čiščenje globinske vode

Kočevsko jezero je že vrsto let priljubljena točka tako za domačine kot obiskovalce, hkrati pa naravna vrednota Kočevskega in pomemben habitat številnih rastlinskih in živalskih vrst. V zadnjih letih jezero s hitrim razvojem turizma na Kočevskem še toliko bolj pridobiva na pomenu. Destinacija Kočevsko namreč letos beleži eno najboljših turističnih sezon, kljub situaciji z epidemijo koronavirusa, zaradi česar so dobili še dodaten zagon za to, da ukrepajo in izboljšajo kvaliteto vode ter uredijo tudi okolico jezera.

Ravno zato je bila s strani Občine Kočevje ustanovljena komisija za izvedbo ukrepov izboljšanja stanja kvalitete vode in trajnostnega razvoja Kočevskega jezera. Na zadnji seji, ki je potekala 4. novembra, je komisija obravnavala dva ključna izziva, in sicer izvedbo sanacije prelivnega kanal za odvodnjavanje presežka jezerske vode ter stanje kakovosti globinske vode.

Gladina jezera je v oktobru zaradi večjih padavin narasla, kar je bilo opazno predvsem na predelu pomolov, ki so še danes nekaj centimetrov pod vodo. Občina Kočevje je v sodelovanju s Komunalo Kočevje takoj pristopila k pregledu stanja cevnega kanala, ki poteka pod zemljo od pomolov jezera do reke Rinže, ponekod na globini do 4 m.

Cev je popolnoma zamašena, sledi sanacija v roku enega tedna

Posnetki kanala so pokazali, da je ta popolnoma zamašen zaradi vraščanja korenin dreves nad cevmi in mulja, prav tako so vidne razpoke in druge okvare zaradi starosti cevi (stara je nekje 40 let). Občina bo pristopila k interventni sanaciji z odstranitvijo zamaška oziroma, če pri tem ne bo uspešna, z zamenjavo celotnega poškodovanega odseka cevi. “Jezero je tudi pritok in tako tudi potrebuje odjem vode, sicer lahko pride do naraščanja,” pravi Gregor Košir.

Strošek sanacije se bo glede na zahtevnost gibal med 5.000 do 15.000 evrov. Začetek del je predviden v roku enega tedna. V sodelovanju z Direkcijo RS za vode, saj je jezero v lasti Republike Slovenije, se bo pristopilo tudi k celovitemu pregledu kanala s čiščenjem, video posnetkom in novim geodetskim posnetkom. Na ta način bodo tudi vzpostavljeni pogoji za prvo oceno celovite sanacije kanala, ki jezero povezuje z reko Rinžo.

Površinska voda je neoporečna

Gregor Košir, podžupan Občine Kočevje in predsednik občinske komisije za razvoj Kočevskega jezera, je poudaril da na površinski vodi, ki je tudi kopalna, niso zaznali kakršnih koli težav ali neoporečnosti. “Vzorce jemlje Veterinarska enota Slovenske vojske, tu gre za profesionalno enoto, ki redno izvaja analize in nam tudi poroča,” pravi.

Analizirali vodo v globini jezera

Komisija je na seji obravnavala tudi pred kratkim pridobljene rezultate analize globinskih voda jezera. Vzorce vode je na različnih globinah jezera pridobilo Potapljaško društvo Ponirek Kočevje, za informativno analizo je poskrbelo podjetje Melamin, pridobljene rezultate pa se je primerjalo z diplomsko nalogo Tatjane Rauh, ki je vzorce jezera na podoben način obravnavala tudi leta 2014.

Primerjava vzorcev kaže na spremembo oziroma poslabšanje parametrov, predvsem pri vsebnosti kisika v globini, povečanja hranil (fosfatov in nitratov) in povečanja motnosti vode, tam praktično ni življenja. Razlog za takšno stanje je predvsem v tem, da voda na dnu jezera ne kroži, hkrati pa je obremenjena s pretirano akumulacijo omenjenih hranil, kar je delno posledica naravnih procesov propadanja, delno pa človeškega vnosa.

Žiga Ogorelec, magister biologije in biodiverzitete, pravi da je to, kar se sedaj dogaja z jezerom zelo pogost in znan primer tudi drugod po Evropi in svetu. “Gre za tako imenovan proces evtrofikacije, kar pomeni povečanje vnosa hranil, to pomeni tudi večjo produkcijo alg, te alge odmirajo, padajo na jezersko dno in se tam razkrajajo. Z razkrajanjem porabljajo kisik, kar je razlog, da je tam kisika vedno manj,” pojasni Ogorelec, kar naj bi bilo še intenzivneje v poletnih mesecih, ko so višje temperature. “Kočevsko jezero še ni v stanju, ko bi začele odmirati rastline ali bi poginile živali, vendar pa opažamo, da so se v zadnjih letih določeni parametri poslabšali, kar pa se predvsem opazi pri motnosti vode,” še dodaja in pokaže fotografijo, kjer so razvidni odvzemi vzorcev vode iz različnih globin v jezeru. Kot je razvidno na fotografiji, se motnost vode izrazito poveča v globini med 21 in 26 m, na dnu pa je voda praktično črna.

Vzorci vode po globinah v Kočevskem jezeru.

Vzpostavljen bo večji nadzor nad ribiči, odjem globinske vode

Eden od ukrepov je tako povečan nadzor nad vnosom količine hranil s strani človeka, ključna obravnavana rešitev pa je odjem globinske vode. Podoben princip je bil uspešno uporabljen tudi v primeru Blejskega jezera in drugje v tujini. Občina Kočevje bo v sodelovanju z Direkcijo RS za vode poskušala pristopiti k vzpostavitvi pilotnega odvzema vode iz jezerskega dna na način, da se vzpostavil vzporedni cevni sistem, ki se naveže na začetni del prelivnega kanala. Voda bi se tako regulirano in nadzorovano odvzemala iz jezera.

V načrtu nadaljnje urejanje obalnih površin

Občina Kočevje sicer v prihodnjih dveh letih za razvoj jezera načrtuje nadaljnje urejanje obalnih površin med pomoli in glavno plažo, v pripravi je že načrt celovite ureditve tega območja. Obsežnejša ureditev območja jezera zaradi zasebnega lastništva večjega dela zemljišča ni možna. Površinska voda sicer po vseh meritvah v zadnjih letih ustreza kopalnim standardom, a cilj je, da z omenjenimi ukrepi dosežemo boljšo kakovost vode na območju celotnega jezera in s tem zagotovimo pogoje za biotsko raznovrstnost ter kohabitacijo številnih dejavnosti na jezeru, od kopanja, rekreacije, do ribištva, opazovanja narave …

M.K./K.G.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki